[SlovLit] Slovenske nenavadne zgodbe -- Re: Pesem za Palestino -- Valentin Stanič -- Kritične redakcije onstran besedila -- Re: Imagine

[Miran Hladnik]

Od: Manca Masnik <manca.masnik na goga.si>
Date: V pet., 9. feb. 2024 ob 14:20
Subject: RE: Slovenske nenavadne zgodbe
(https://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2023/008227.html in sl.)

Pozdravljeni, [...] pošiljam tri zgodbe Agate Tomažič iz zbirke zgodb
Nož v ustih (2020) [Banalnost starosti, Naravna selekcija, Organski
odpadki] ter zgodbo Kdor puli japonski dresnik, slabo ne misli iz
zbirke zgodb Česar ne moreš povedati frizerki (2015). Zgodbe so ravno
to, kar ste iskali in upam, da bo kakšna uvrščena v vaš izbor. [...]

Lep pozdrav,
Manca Masnik, projektni vodja za mednarodno sodelovanje, Založba Goga

===

https://www.rtvslo.si/kultura/knjige/avstrijski-festival-bosanski-pisateljici-umaknil-vabilo-zaradi-njene-podpore-palestini/697713
-- Avstrijski festival bosanski pisateljici umaknil vabilo zaradi
njene podpore Palestini: Lana Bastašić: "Ne bi hotela sodelovati z
ustanovo, ki skuša utišati umetnike". MMC RTV 8. 2. 2024. Tudi Mladina
6. 2. 2024 (https://www.mladina.si/230634/pisateljici-so-zaradi-nacelne-drze-odpovedali-gostovanje-v-avstriji/).
-- Re: Kdor je tiho, je soodgovoren
(https://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2023/008231.html) oz. re:
Pesem za Palestino
(https://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2024/008250.html).

===

https://365.rtvslo.si/arhiv/dokumentarci-kulturno-umetniski/175015808
-- Valentin Stanič: duhovnik, alpinist, humanist:
Izobraževalno-dokumentarni film. RTV SLO 24. 1. 2024.

===

https://books.ub.uni-heidelberg.de//arthistoricum/catalog/book/1132 --
Tessa Gengnagel: Digital Scholarly Editions Beyond Text: Modelling
Art, Film, and Everything in Between. Heidelberg:
arthistoricum.net-ART-Books, 2024 (Computing in Art and Architecture,
5) -- prosto dostopna knjiga o znanstvenokritičnih redakcijah
nebesedilne kulturne dediščine. Avtorica je doktorandka Manfreda
Thallerja (https://de.wikipedia.org/wiki/Manfred_Thaller).

===

Od: Urška <urska.perenic na gmail.com>
Date: V pet., 9. feb. 2024 ob 18:32
Subject: Re: Imagine (https://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2024/008266.html)

Pozdravljen, Klemen, primerjava Zdravljice z Imagine je tudi po mojem
zelo svojevrstna, mogoče zagotovi pozornost, vendar: ali tudi
zbranost?  ;), Kar naravnost čudno, to že moram priznati, pa se mi zdi
tako pisanje tistih, ki so se odzvali na tvoje pisanje o tem. Svet v
miru brez narodnosti idr.? Fašisti bi torej lahko brez požiga
tržaškega Narodnega doma še hitreje naredili svoj zatiralski in
pokopališki mir - in kaj bi s tem bilo zares drugače? Bolje? Nič.
Mogoče bi njihove mračne nakane kdo opazil pozneje, kot jih je. Ni
svet večinoma v miru tudi tak, kot je - z narodnostnimi opredelitvami?
Bojeviti ljudje s severa, vikingi iz časa pred narodnostmi, so bili v
mnogih vojnah, skandinavski narodi pa že dolgo v zelo redkih in le od
zunaj vsiljenih. Kdo ve, mogoče bo pa kdo kdaj ob takih napočeznih
trditvah pomislil, da bi bilo več miru brez razrednega boja, ko pa se
sliši celo to, da je vsa zgodovina le iz njega - kljub miru marsikje
in mnogokdaj? Pa se bo potem spet vnel boj, in marsikdo bi mu utegnil
reči celo kulturni boj, čeprav bi padale v njem besede, ki so vse prej
mišljene kot take ... Na kratko: se ne da praktično vsake stvari
zlorabiti za vojno in po drugi strani z dobronamernostjo uporabiti za
mir? Narodnost je pri Prešernu resonančni prostor posameznika, celo
pesnika; zanj ni bila ovira pri vesoljnem bratstvu dobrih ljudi. Ni
nikakšrna prepreka za kar koli dobrega, še več: v Zdravljico je
vpisana vizija, da lahko različni ljudje s svojimi ideali in
pripadnostmi živijo drug z drugim in drug ob drugem. Saj zato pa so
Prešerna tudi sprejemali drugod, ljudje z drugačnimi tradicijami in
vzgodjo, od Rizzija in grofa von Auersperga prek Edwarda Samhaberja,
grofa Paceja in barona Pinoja do ... Koseskega z njegovim "žarečim
mečem osvete" pa niso. O ostalem pa raje ne bi, tudi kulturni pomen
enega in drugega je precej ali kar zelo drugačen ...  Lp, Urška