[SlovLit] Naj ga vrag pocitra -- Slovenske nenavadne zgodbe -- Iz Tübingena, dvakrat

Pon Dec 18 09:50:04 CET 2023

vrag te pociraj 'vrag te vzemi'
(https://fran.si/iskanje?View=1&Query=pocitrati). Beseda pocitrati
izhaja iz imena glasbenega inštrumenta citre
(https://fran.si/193/marko-snoj-slovenski-etimoloski-slovar/4285457/ctre?View=1&Query=pocitrati&referencedHeadword=poc%c8%8btrati);
ampak kako se to povezuje s pomenom odnesti ali vzeti? -- miran

===

Joanna Pomorska išče slovenska besedila za poljsko antologijo kratke
proze pod naslovom Opowiesci niesamowite
(https://lubimyczytac.pl/seria/20152/opowiesci-niesamowite). Obsegala
bo jugoslovanske in morda tudi druge balkanske književnosti, in sicer
prozo, ki se ji reče nemško unheimlich, angleško pa uncanny, torej ne
žanrske fantastike, ampak klasiko s prvinami groze (horror, thriller),
npr. Poe, Lovecraft. Z eno besedo: bizarnost, grozljivost. Založnik
pričakuje besedila priznanih avtorjev. Slovenski delež bodo do 3
besedila po 10-20 strani (le zaključeni teksti, ne pa odlomki večjih
del). V Aśkinem imenu prosim za sugestije, katera slovenska dela bi
prišla v poštev za prevajanje v poljščino. -- miran

===

Od: <irma.kern na guest.arnes.si>
Date: V ned., 17. dec. 2023 ob 23:33
Subject: Iz Tübingena

Na lektoratu slovenščine na univerzi v Tübingenu smo med 20.–22. 10.
obiskali Frankfurtski knjižni sejem. Slovenski paviljon je bil v
stavbi Forum, slovenska stojnica v hali 4.1D, nasproti v tej hali tudi
razstava slovenske otroške literature in knjižnih ilustracij.
Prireditve so bile tudi na drugih lokacijah v Frankfurtu. Udeležili
smo se več dogodkov na odrih Srečka Kosovela in Maruše Krese v
paviljonu, pri slovenski stojnici in drugod.

Slovenski paviljon (otvorila ga je kulturna ministrica A. Vrečko;
domiselno s središčnim motivom satovja ga je zasnoval arhitekt J.
Sadar, zgrajen je bil iz trajnostnih materialov, šestkotna oblika
satovja se je pojavila tudi na stropu, sešitem iz klekljane idrijske
čipke, ambient za branje svetel, prijeten) je bil razdeljen na pet
večjih enot, v osrednji je bila razstava knjig iz Slovenije in o
Sloveniji. Prevzela nas je množica novih prevodov v nemščino, veliko
del smo s študenti podrobneje spoznali v pogovorih z ustvarjalci.
Razstavljena so bila dela klasikov in sodobnih avtorjev, mdr. S.
Kosovel (Mein Gedicht ist mein Gesicht), K. D. Kajuh, T. Šalamun, S.
Makarovič, B. Korun (Der Wolf und der Wunde), B. A. Novak (Vrata
nepovrata/The Doors of no Return), Izbor slovenske kratke proze, S.
Grum (Werke), V. Zupan, L. Kovačič, A. Šteger (Ljubljana und
Slowenien), M. Kumerdej (Pod površino/Unter die Oberfläche), M. Cunta
(Pesmi dneva/Tagesgedichte), M. Haderlap, F. Lipuš, D. Jančar, A.
Marwan, kriminalni romani T. Goloba, M. Širok, filozofska dela M.
Dolarja, A. Zupančič, S. Žižka, idr. Zelo nas je pritegnil pogovor z
Majo Haderlap o njenem novem romanu Nachtfrauen, ki v ospredje postavi
tri generacije koroških žensk in z njimi usode koroških Slovencev. Tu
smo srečali Mašo Šiftar, generalno konzulko RS iz Münchna. D. Jančar
in A. Marwan sta predstavila svoja zadnja romana Ob nastanku sveta in
Zabubljena. Koliko Jugoslavije je v današnji Sloveniji sta odkrivala
A. Blatnik in G. Vojnovič. O LGBTIQA-literaturi iz Slovenije sta
govorila B. Mozetič in S. Tratnik. Zanimiva je bila predstavitev
Hitler in Mussolini na poslikavah v slovenskih cerkvah – slike
ekspresionista T. Kralja je analiziral umetnostni zgodovinar E.
Pelikan, obdobje nacifašizma v Sloveniji je predstavil M. Košuta. Tudi
literature o Sloveniji je bilo veliko, pred Slovenskim paviljonom je
bilo knjige mogoče kupiti. Vse dni so se vrstili številni dogodki in
predstavitve del ter pogovori s pesniki, pisatelji, filozofi,
sociologi (R. Salecl), pravniki (A. Čeferin). Bili so odlično
obiskani, gosti so pogosto sedeli tudi na tleh.

Dela A. Karlin sta literarno analizirala Jaša Drnovšek in profesor
Toni Bernhart. Veleposlanica RS v Berlinu A. P. Petrič je razmišljala
o Karlinovi kot diplomatki. Odpirale so se tudi kulturološke teme, o
tujcih v hiši domačinov sta govorila E. Johnson Debeljak in Carlos
Pascual ob predstavitvi prevodov njunih del. Nemški veleposlanik v
Sloveniji Adrian Pollmann je nastopil na okrogli mizi Ali je Slovenija
majhna, sodelovali so še prevajalka A. Maček (tudi moderatorka),
kurator FKS M. Kovač in direktorica JAK K. Stergar.

Na FKS 2023 je sodelovalo 126 držav, Slovenija kot »dežela z največjo
gostoto poezije« je vsako jutro na FKS začela z »medeno uro slovenske
poezije«, brali so jo M. Cunta, M. Haderlap, B. Korun, A. Šteger.
Dvojezično antologijo slovenske poezije Mein Nachbar auf der Wolke so
predstavljali B. A. Novak, S. Hrastelj, I. Simonovič, A. Pepelnik, M.
Göritz, A. Šteger, moderirala je A. Maček. Slovenska poezija je, kot
je poudaril direktor FKS J. Boos, v Evropi neodkrit literarni dragulj,
Slovenci smo unikatni v poetični ustvarjalnosti.

Lep predpraznični čas vam želim
Irma

Slike: https://slov.si/doc/fks2023/index.html

---

Od: <irma.kern na guest.arnes.si>
Date: V ned., 17. dec. 2023 ob 23:46
Subject: Iz Tübingena 2

Sporočam, da smo 26. okt. s študenti iz Tübingena  imeli nadvse
zanimiv literarni večer v Literaturahaus Stuttgart z D. Jančarjem, A.
Štegrom in M. Kumerdej. Tmatsko bogat večer, pogovor z D. Jančarjem o
njegovem romanu Ob nastanku sveta/ Als die Welt entstand je moderirala
prof. Schamma Schahadat, pogovora z A. Štegrom (o njegovi poeziji) in
M. Kumerdej (o njenim delu Pod površino/Unter die Oberfläche)  pa je
vodila prevajalka Amalija Maček. Dogodek v Stuttgartu je bil odlično
obiskan, udeležil se ga je tudi slovenski honorarni konzul iz
Stuttgarta Mathias Karl. Bila sem zelo vesela, da so študenti
slovenščine in študenti slavistike ter tudi drugi v Tübingenu dobili
veliko spodbudo za branje slovenske literature, saj jih zdaj pogosteje
izberejo za obravnavo v literarnem seminarju. Link do slik:
https://www.literaturhaus-stuttgart.de/event/waben-der-worte-slowenische-literatur-5785.html

Z veseljem smo se udeležili tudi prvega akademskega slovenskega
večera, ki sta ga 21. nov. organizirala Generalni konzulat RS v
Münchnu in slovenski honorarni konzul v Stuttgartu. O svoji karierni
poti je predaval  Robert Lešnik, direktor Centra za oblikovanje
osebnih vozil pri firmi Mercedes Benz in eden najuspešnejših
slovenskih oblikovalcev v avtomobilski industriji. Moji študenti so
sodelovali v diskusiji v slovenščini, gosti so  bili nad njihovim
znanjem navdušeni. Druženje in pogovori so se nadaljevali ob
prigrizkih in slovenskem vinu še dolgo v noč.

Lepo vas vse pozdravljam
Irma