[SlovLit] Grško-rimski : judovsko-krščanski -- Re: Imagine -- Re: Slovenske nenavadne zgodbe

Pon Feb 12 09:43:53 CET 2024

Z Googlovim Ngram Viewerjem sem želel preveriti dinamiko dveh
kulturnih konceptov skozi čas, grško-rimskega
(https://en.wikipedia.org/wiki/Greco-Roman_world) in
judovsko-krščanskega (https://en.wikipedia.org/wiki/Judeo-Christian),
vendar različni načini zapisovanja pojmov (z vezajem ali pomišljajem,
greco ali graeco itd.) generirajo raznolike rezultate (npr.
https://books.google.com/ngrams/graph?content=judeo-christian%2Cgraeco-roman&year_start=1800&year_end=2019&corpus=en-2019&smoothing=3
; https://books.google.com/ngrams/graph?content=judeo-christian%2Cgreco-roman&year_start=1800&year_end=2019&corpus=en-2019&smoothing=3),
s katerimi ni mogoče potrditi občutka, da se samorazumevanje zahodne
civilizacije kot dedinje grško-rimske kulture umika predstavi o
zasidranosti te civilizacije v judovsko-krščanskem izročilu.  Zanima
me literatura o razmerju med njima onkraj opozicije politeizem :
monoteizem. -- miran

===

Od: Klemen Lah <klemnov na gmail.com>
Date: V sob., 10. feb. 2024 ob 15:03
Subject: Re: Imagine
Cc: SLOVLIT <slovlit na ijs.si>

Urška, lep pozdrav! In hvala za misli. Pri svojem odzivu sem bil
namenoma kratek: želel sem zgolj podati uvodno motivacijo, s katero
napovem Zdravljico in podžgem pozornost med dijakinjami in dijaki.
Gola omemba Prešerna oziroma Zdravljice, po mojih izkušnjah, v
sodobnem svetu ne zadošča, vsaj ne v takšni meri, kot bi bilo
zaželeno. V upanju, da morda ta primerjava pride prav še komu.

Primerjava pa seveda nikakor ne pomeni, da obe besedili enačim.
Nasprotno. Že ko omenim Imagine,  švignejo v zrak roke dijakinj in
dijakov, ki poznajo obe besedili. Skupaj ju pazljivo preberemo, se
osredotočimo na 7. kitico Zdravljice (himno) in nato iščemo podobnosti
ter razlike. Po navadi smo soglasni, da ju druži skupen cilj oziroma
sporočilo: želja po miru na svetu. Razlikuje pa se pot, kako ta mir
doseči: Lennon jo vidi v izginotju vsega, kar nas naj bi razdvajalo
(skrivnosten je glede tega, kako naj bi do tega prišlo), Prešeren pa v
dobronamernem sožitju (res pa je tudi, da preživetje zaželi le
miroljubnim narodom). Drugi del ure je vselej priložnost za tisti
najbolj dragoceni del: ko iz spoznavanja, razumevanja in analize
preidemo v vrednotenje in opredeljevanje o sporočilu pesmi. V tem delu
se odpirajo tudi vprašanja, na katera opozarjaš. Na primer:  Ali ne bi
izginotje vseh narodov, držav, religij itd. vodilo v monokulturno
puščavo (drži, pogost sen totalitarnih režimov)? Ni to prevelika cena?
Ali je sploh mogoče ukiniti vse narode, države, religije itd. brez
nasilja oziroma če je - ali je etično uvesti mir z nasiljem? Ali bi
izginotje vseh teh problematičnih narodnih verskih in drugih razlik,
ki pogosto vodijo v vojne, v resnici pomagalo odpraviti vojne (zlasti,
če vemo, da se v preteklosti, na kar opozarjaš tudi, to ni zgodilo)?
In po drugi strani: ali lahko dosežemo mirno sobivanje, če so razlike
(pre)velike? In tako dalje, odvisno od ure.

Odpre se veliko vprašanj, pojavijo se različni odgovori in bregovi. Na
prvem stojijo tisti, ki verjamejo, da je včasih dobro nad vse naše
oznake najprej postaviti pripadnost človeštvu; da je včasih dobro
postati nacionalni in verski brezdomec, če želimo verodostojno
zagovarjati najbolj pomembne in osnovne človeške vrednote. In če
želimo, da človeštvo obstane (prosto po I. Asimovu, ki je nekoč rekel:
"Narodi ne obstajajo! Obstaja samo človeštvo. In če tega ne bomo kmalu
razumeli, ne bo narodov, ker ne bo človeštva."). Na drugem stojijo
tisti, ki zagovarjajo obstoj trdnih identitet in poudarjajo pomen
sožitja med njimi. In na tretjem vsi, ki so vmes ali izven.

In ko zaključujemo uro, se mi zdi pomembno opozoriti: ne glede na to,
kako različne poglede imamo, smo zdajle med to šolsko uro pokazali, da
zmoremo sobivati (kot bi rekli na prvem bregu) oziroma  biti ljudje
(kot bi rekli na drugem bregu). Če le "dobro v srcu mislimo" (kot bi
rekli na tretjem bregu).
Ne vem, če lahko še s čim boljšim zaključimo uro o Zdravljici.

Tudi tale dialog.

Lep pozdrav vsem!
Klemen

===

From: "Mirana Likar Bajželj" <mirana.likar1 na guest.arnes.si>
To: slovlit na ijs.si
Date: Mon, 12 Feb 2024 08:30:45 +0100
Subject: Re: Slovenske nenavadne zgodbe
(https://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2024/008270.html in prej)

Spoštovani, [na seznam slovenskih nenavadnih zgodb dodajam] svojo
zgodbo Dionizovi prašički, objavljeno v zbirki Ženska hiša, Založba
Goga 2022, ki je bila 2023 v ožjem izboru za Cankarjevo nagrado. V
njej celo nastopa Poljak.

Lep pozdrav
Mirana Likar