[SlovLit] Dotajčati -- Slovlitovci: Andrej Rozman Roza: Pesem za Palestino -- Re: Smo res tako negativni? -- Stalni naglasni sistemi v slovanskih jezikih, panonska slovanščina

Ned Jan 14 17:28:11 CET 2024

Od: Marija Cvetek <marija.cvetek1 na gmail.com>
Date: V sob., 13. jan. 2024 ob 20:30
Subject: tajčati, dotajčati (re:
https://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2024/008248.html)

Dragi Miran, mi glagol dotajčati še kar uporabljamo, saj je vseskozi
treba komu kaj dotajčati ali zatajčati, se pravi, dopovedati (po
bohinjsko tudi zapovedati v pomenu dopovedati) ali ga celo prepričati.
Bolj živ je s predpono do- in za-; marsikdo še reče za marsikoga, ki
se mu ne da dopovedati: "Tmo človeko se pa na da n9č dotajčat9!" Ali:
"Tole mo mor9m pa zatajčat9." Že danes sem vprašala nekaj mlajših
ljudi in so mi povedali, da še tako govorijo. Morda ne vsi, a glagol
je vendarle v "obtoku".

V Spodnji Bohinjski dolini se na Kamnjah po domače pri hiši reče p9r
Tajčo (pri Tajču). In to od takrat, ko je sestra starega očeta (pove
njegova vnukinja) šla v Nemčijo; domov je pripeljala svojega
nezakonskega sina, ki je ostal na Kamnjah, mati pa je odšla nazaj v
Nemčijo. Prihajala je domov in so rekli, da pri tej hiši pa tajčajo.
Ona se ni vrnila; ostala je v Nemčiji. Morda so tudi temu fantu
govorili Tajč.

Iz Češnjice pa poznam pripoved žene, katere mož je odšel na delo v
Avstrijo, da bi zaslužil za traktor. Šel je "goljcvat", sekat les, z
njim pa sta odšla še dva sovaščana. Žena je pripovedovala po Češnjici:
"Ivan bo kuhov, Fronc bo dojčov (ker je znal nemško), naš bo pa
devov." Marsikdo je tudi za turiste rekel v polpretekli dobi: "To so
pa Dojčarj9, b9š mogov pa tajčat z nj9m9." Zdaj govorijo, da šprehajo.

Upam, da mi je uspelo dotajčati, kako se pri nas godi omenjenemu glagolu.

Lepo te pozdravljam!
Minka

===

Od: Andrej Rozman <andrej.rozman.roza na gmail.com>
Date: V sob., 13. jan. 2024 ob 14:49
Subject: Pesem za Palestino (re:
https://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2024/008247.html)

Država dveh povsem različnih polovic,
tiste z vsemi in tiste brez vseh pravic,
je po nekih čudnih standardih demokracija,
ki del prebivalcev sistematično pobija,
a ima menda vso pravico, da se brani
pred ljudmi, ki s svoje zemlje so bili pregnani.

In naš véliki vojaški brat,
ki skrbi, da je dovolj granat
za nenehno masakriranje ljudi,
pričakuje od zahodne javnosti,
da bo rajši pozabila tudi ta zločin,
kot si kvarila razpoloženje z njim,
saj pa ve, da je za njo demokracija,
ki samo drugačne in drugje pobija,
dosti boljša kot pa kakšna diktatura,
ki ji vladata cenzura in režim,
ki trpinči svoje in nima založenih trgovin.

A pobitih otrok in celih družin,
mest spremenjenih v kup ruševin
in tega, da gre za človeške živali,
ki jih bodo pobili ali pregnali,
se pozabit ne sme in se tudi ne da.

In če prebivalci bogatega dela sveta
ne dosežemo takojšnje prekinitve te morije,
smo se znašli na napačni strani zgodovine
ob teh, ki skušajo svoj imperialni status reševat
s tem, da rinejo cel svet v krvav prepad.

Namesto da bi šli na tisto pot,
ki pelje v mir in blaginjo povsod.
V mir prav povsod, ki bo možen šele,
ko bo na svetu prostor za vse.

===

Od: Barbara <barbara.susa na retorika-kls.net>
Date: V ned., 14. jan. 2024 ob 07:51
Subject: Re: [SlovLit] Smo res tako negativni?

Dragi Miran, dolgo sumim in preverjam, če je negativnost oz. temačnost
tematike v literaturi eden od načinov  razreševanja travm pisca.
Bralec je velikokrat v vlogi psihoterapevta, ki posluša, pardon bere
duševne stiske avtorja. Naš slavni Cankar je poln tega. Skodelica kave
je način razreševanja krivde. Pravzaprav so redki tisti, ki jim ne bi
svetovala vsaj psihoanalize,  preden začnejo pisati. Dick Swaab z
Nizozemskega inštituta za nevroznanost ugotavlja, da je pri van Goghu
način izbira barv in videnja objekta večinoma posledica napada
shizofrenije. [...]

Objem, Barbka

---

From: "mateja mahnič" <mmlingvist na gmail.com>
To: slovlit na ijs.si
Date: Sun, 14 Jan 2024 16:40:15 +0100
Subject: Ali smo res tako negativni?

Spoštovani Urh, vsekakor je odgovor: nismo tako negativni, so pa
negativni [ljudje], ki pripravljajo sezname negativnih štorij. Ne bom
govorila o imenih, kot je enkrat izjavil Borut Pahor: a ste nori, da
bom govoril o imenih. Vem, o čem govorite. Sem tudi naslovila določene
osebe, ki odločajo o tem, pa niso bile preveč
hvaležne za moja opozorila in spodbude v večjo pozitivnost. Seveda pa
jih bom še kar naslavljala, škoditi ne more. No, morda lahko, ampak me
to ne ovira.
Mislim, da mi bralci, Slovenci in ostali, nismo negativni, ampak je
pač učni načrt tak, branje za maturitetni esej tako, Ivan Cankar je
pač tako, kot ga  predstavljajo …

Ampak, ko enkrat poskusiš in poveš mladim slušateljem o Cankarju kot o
zelo obleganem tipu, zaradi katerega je ena punca poskusila samomor in
ki se je vozil z dvema fijakerjema na Rožnik, na enem on, na drugem
njegov klobuk, so mladinci začutili povezavo z njim. Skratka, moj
odgovor je, da Slovenci nismo negativni, se je pa treba pritožit na
mejle/kontakte ljudi, ki mlade usmerjajo v to negativnost.

Doc. dr. Mateja Mahnič

===

https://www.academia.edu/113445379/Poskus_razlage_razvoja_stalnih_naglasnih_sistemov_v_slovanskih_jezikih_An_attempt_to_explain_the_development_of_fixed_stress_systems_in_Slavic_languages_
-- Marc L Greenberg: Poskus razlage razvoja stalnih naglasnih sistemov
v slovanskih jezikih (An attempt to explain the development of
fixed-stress systems in Slavic languages).  Akademik Fran Ramovš (=
Razprave SAZU, Razreda za filološke in literarne vede 29, ur. Marko
Jesenšek, 2023). Academia.edu.

Na Academia.edu tudi Marc L Greenberg: Акцентологические наблюдения к
реконструкции праславянского диалекта в Паннонии (Accentological
observations on the reconstruction of the Late Common Slavic dialect
of Pannonia). Славянское и балканское языкознани. Балто-славянская
компаративистика. Акцентология. Дальнее родство языков. Памяти
Владимира Антоновича Дыбо, 2023.