[SlovLit] O Frančku v angleščini -- Re: Pravljični motivi Hinka Smrekarja -- Re: Martin Krpan in Biblija

[Miran Hladnik]

https://www.academia.edu/59335180/Building_an_educational_language_portal_using_existing_dictionary_data
-- Andrej Perdih idr.: Building an educational language portal using
existing dictionary data. Jazykovedný časopis 72 (2021). Academia.edu.
(re: https://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2021/007602.html).

===

Od: "Blažić, Milena Mileva" <Milena.Blazic na pef.uni-lj.si>
Date: V sob., 8. jan. 2022 ob 19:59
Subject: Re: Pravljični motivi Hinka Smrekarja
(https://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2022/007612.html)

Draga Urška, hvala za tehtno vprašanje, sedaj pa odgovor: Martina
Krpana definiram/o kot mladinsko branje oz. klasiko (za odrasle), ki
je v procesu literarne recepcije od 1858 do 1917, posebej pa kasneje)
postala tudi del mladinske književnost oz. mladinsko branje oz.
mladinski kanon. To je značilno tudi za mednarodne klasike, ki v
slikaniški knjižni obliki čez čas, postajala otroška oz. mladinska v
prirejeni (npr. Biblijske zgodbe) ali neprirejeni obliki  (npr.
Guliver, Mali princ, Robinzon, Tisoč in ena noč; Butalci, Prešeren).
Obstaja tudi obraten proces, ko mladinska književnost postane branje
za odrasle, npr. Harry Potter. Definicija, sistematizacija in
klasifikacija idr. so v monografiji Branja mladinske književnosti,
2011 (str. 7-21).

Na osnovi konsenza z jezikovno oz. terminološko svetovalnico na
Fran.si smo se odločili za slovensko pojmovanje večnaslovniški avtor /
besedilo / pisanje.  M. Juvan piše o književnosti za odrasle kot o
hibridnih žanrih (2017), v mladinski literarni vedi se je na začetku
uveljavilo pojmovanje angl. dual audiences, še bolj pa crossover
(Bettina Kummerling Meibauer: Klassiker der Kinder- und
Jugendligeratur, I.-III., 2004, str. x; Sandra Beckett 1999).
Bistvena teza je, da klasika za odrasle  v slikaniški knjižni obliki
postane mladinsko branje oz. otroška klasika (nem. Kinderklassiker),
npr. Guliver, Robinson. Med trende v sodobni mladinski književnosti
sodijo tudi t. i. slikanice za odrasle, avtobiografije odraslih kot
otroške slikanice, slikanice slavnih ipd. L. Seifert za pravljice
pravi, da so pisane za otroke, mišljene pa za odrasle (angl. infantile
text, adult context).

Zanimivo je, da so Prešernove pesmi, posebej slikanica Povodni mož
(il. Jelka Reichman), postal priljubljeno otroško branje v vrtcih,
vendar ne kot balada, ampak kot pravljica. Veliko Prešernovih pesmi je
izšlo tudi v slikaniški knjižni obliki in so tako tudi njegova
besedila postala mladinsko branje. Ravno to je značilnost kakovostne
klasike.

Menim, da gre za večnaslovniške avtorje oz. večnaslovniško pisanje, ki
v procesu literarne recepcije pridobiva na interpretacijah. Ravno
večnaslovniškost je glavna značilnost avtorjev in/ali besedil, ki so
klasika (F. Prešeren, F. Levstik. J. Jurčič idr.), sodobna klasika (S.
Makarovič, B. A. Novak, A. Rozman Roza idr.) in/ali bodoča klasika
(npr. P. Svetina, A. Štefan).

Ponazorjeno s primeri in podrobneje je utemeljeno v nekaterih mojih člankih:
Slovenska mladinska književnost med kulturami - študij primera:
Prešeren - mladinski pesnik (2008)
Branja mladinske književnosti: izbor člankov in razprav (2014)
Sreča je v knjigah: slovenska slikanica in literarnozgodovinske
prelomnice (2018)
Primerjalna analiza pravljic Hermynie zur Mühlen in Ilka Vašte (s
Kasildo Bedenk, 2020)
Študij primera Krpan z Vrha. Motiv soli v pravljicah (2021)

Iskreno se ti zahvaljujem za vprašanje, ki je eno izmed osrednjih
vprašanj mladinske literarne vede in primerjalne mladinske
književnosti.

Lep pozdrav in srečno novo leto,
Milena Mileva Blažić

===

Od: Blažić, Milena Mileva <milena.blazic na pef.uni-lj.si>
Date: V ned., 9. jan. 2022 ob 18:16
Subject: Re: Martin Krpan in Biblija
(https://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2022/007613.html)

Dragi Miran, hvala za povezavo na odličen članek kolega Davida
Movrina. S stališča mladinske literarne vede oz. teorij pravljic, če
analiziramo prvi in drugi del Martina Krpana skupaj, dobimo drugo
perspektivo, drugi del Krpana z Vrha je pravljica oz. je varianta
Andersenove pravljice Vžigalnik, saj je Levstik poznal in prevajal
Andersenove pravljice iz nemščine (npr. Svinjar [Svinjski pastir],
1859). O tem je pisal tudi J. Kos: Levstik in Andersen, SR, 1982.

BLAŽIČ, Milena. Motivi soli v pravljicah -- študij primera Krpan z
vrha (2016, 2021) -- http://pefprints.pef.uni-lj.si/id/eprint/4600 ;
https://www.academia.edu/31533620 ;
https://plus.si.cobiss.net/opac7/bib/79196419
BLAŽIČ, Milena. Krpan z vrha (1855) in Martin Krpan z Vrha (1858)
(2018) -- https://plus.si.cobiss.net/opac7/bib/12204873

Lep pozdrav,
Milena Mileva Blažić