[SlovLit] O Zofki Kveder -- Nagrade DSKP -- Re: Strokovni izpiti za sloveniste -- Re: Habilitacije

Čet Mar 9 17:27:41 CET 2017

Od: Silvija Borovnik <silvija.borovnik na um.si>
Datum: 09. marec 2017 08:01
Zadeva: O Zofki Kveder
(https://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2017/005872.html in prej)

Spoštovani! Tudi mene je začudilo nepoznavanje strokovne in znanstvene
literature Mance Renko na temo Zofke Kveder vsaj v slovenskem
prostoru, če že ne tudi širše. O Zofki Kveder je  dr. Katja Mihurko
Poniž napisala odlično knjigo Drzno drugačna, izdala je štiri (!)
knjige njenega Zbranega dela, o Zofki Kveder sem pisala nenazadnje
tudi jaz v knjigi Pišejo ženske drugače?, pozneje pa še v nekaj
člankih. In še bi lahko naštevala. Sama sem sodelovala na dveh
simpozijih, posvečenih delu Kvedrove, eden je bil  na univerzi v
Pragi, drugi v Zagrebu … Zofka Kveder vsaj v univerzitetnih študijskih
programih ni spregledana avtorica. Na mariborski Filozofski fakulteti
v poletnem semestru že leta predavam študentom o njenem delu v okviru
predmeta Avtorice, literarne oblike in slogi v slovenski književnosti
1. pol. 20. stoletja.

Lep pozdrav,
Silvija Borovnik

---

From: "Vladka Tucovič" <vladka.tucovic na guest.arnes.si>
To: Slovlit <slovlit na ijs.si>
Date: Thu, 09 Mar 2017 09:34:15 +0100
Subject: Re: O Zofki Kveder

Spoštovani, pridružujem se kritični izjavi dr. Katje Mihurko Poniž v
vzvezi s širjenjem neresnic o življenju in delu Zofke Kveder. Včeraj
sem se znašla na predstavitvi knjige Mance G. Renko: Lastno življenje:
srečanje z Zofko Kveder v atriju Narodne galerije, kjer sta bili
izrečena najmanj dva neresnična podatka: da je bila Zofka Kveder prva
slovenska pisateljica in da je bila poročena trikrat. Niti z besedico
pa ni bilo npr. omenjeno, da je t. i. prva slovenska klasikinja, ker
je prva avtorica, uvrščena v Zbrana dela slovenskih pesnikov in
pisateljev, in da so izšli že štirje zvezki njenega Zbranega dela, v
katerih lahko bralci berejo književnost Zofke Kveder, o kateri na
predstavitvi knjige, ki je avtoričin knjižni, ne pa literarni prvenec,
kot je bilo tudi napačno rečeno pred predstavitvijo, prav tako ni bilo
veliko besede. Žal občinstvo na predstavitvi ni bilo povabljeno k
postavljanju vprašanj ali komentiranju, s čimer bi se netočnost izjav
lahko popravila.

Lep pozdrav,
Vladka Tucovič

===

From: "DSKP Društvo" <dskp na dskp-drustvo.si>
To: <dskp na dskp-drustvo.si>
Date: Thu, 9 Mar 2017 12:17:32 +0100
Subject: Razpisi za nagrade DSKP za leto 2017

Spoštovani,  razpisujemo nagrade Društva slovenskih književnih
prevajalcev za leto 2017 (Sovretova nagrada, Jermanova nagrada,
nagrada Radojke Vrančič).  Rok za oddajo predlogov je torek, 25. 4.
2017.  Pravilnike o nagradah najdete na naši spletni strani:
http://dskp-drustvo.si/index.php/nagrade/sovretova-nagrada . V
pričakovanju vaših predlogov vas lepo pozdravljamo,

Dr. Đurđa Strsoglavec,
predsednica UO DSKP

===

From: Katarina Kejzar <katarina.kejzar01 na gmail.com>
To: "slovlit na ijs.si" <slovlit na ijs.si>
Date: Thu, 9 Mar 2017 15:54:36 +0100
Subject: Strokovci (https://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2017/005873.html)

Oglašam se kot izpraševalka v komisiji  za strokovne izpite. ( za
slovenščino ) To delo opravljam že nekaj let in imam zelo zanimive
izkušnje. Kadar so kandidati diplomirani slovenisti, z njimi
vspostavim strokovni dialog, kot je poudarila že gospa Darinka Cankar
v odgovoru. Moja vprašanja so usmerjena v glavnem na njihovo praktično
delo, učenje jezika v učnem procesu in njihov osebni odnos do
slovenščine. Približno takole jih sprašujem: Naštejte nekaj
posebnosti, zanimivosti slovenščine, v čem se po vaše odraža lepota
našega jezika? Kako skrbite za zvočno plat jezika med poukom?
Analizirajte vaš lasten govor. Kako učite definirati pojme svoje
učence? ( kaj je svoboda, kdo je zeliščarka, kaj je votlina ... )
Odgovori kandidatov slovenistov  so zelo različni, od zelo
argumentiranih, pronicljivih, do skrb vzbujajočih in nestrokovnih.
Zato menim, da je še kako potrebno opravljati strokovni izpit tudi iz
slovenskega jezika.

Katarina Kejžar

===

From: "Rok Žaucer" <rok.zaucer na ung.si>
To: slovlit na ijs.si
Date: Thu, 9 Mar 2017 04:01:23 +0100
Subject: Re: »Prevetrenost« univerzitetnega prostora po novogoriško
(habilitacijska saga)
(https://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2017/005869.html)

Živjo, Matej, na tvoja vprašanja in očitke
(https://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2017/005869.html) odgovarjam
v treh ločenih točkah, ker skupen odgovor ne bi bil smiseln - že
posamezne točke žal zahtevajo dolge odgovore.

1. "Ali ste na novogoriški slovenistiki (!) morda razmišljali, da bi
kot pogoj za habilitacijo v naziv docenta morda uvedli tudi aktivno
znanje slovenskega jezika?"

ODGOVOR: Trenutna Pravila o delovnih mestih Univerze v Novi Gorici v
12. členu zahtevajo, da morajo sodelavci, ki ob zaposlitvi ne znajo
slovensko, v roku, določenem ob zaposlitvi, doseči znanje slovenščine
na nivoju B2 po Skupnem evropskem jezikovnem okviru. Izjema, za katere
to ne velja, so mladi raziskovalci in sodelavci, s katerimi se sklene
pogodba za manj kot dve leti. Znanje se izkazuje z opravljenim izpitom
na UNG ali pri katerikoli uradno pooblaščeni ustanovi.

V praksi to (v prepletu z delovno zakonodajo) po moji interpretaciji
nepravnika pretežno pomeni, da se za zaposlitev za nedoločen čas
zahteva znanje slovenščine na stopnji B2, oziroma pretežno tudi, da si
brez znanja slovenščine lahko docent dve leti, nadaljevanje docenture
pa je pogojeno z znanjem slovenščine. Kratek odgovor je torej: znanje
slovenščine je na UNG kot celoti pogoj za zaposlitev za nedoločen čas
in pretežno za trajanje docenture nad dve leti. Tako je trenutno. Od
kdaj je tako, ti ne znam povedati, ker nimam dostopa do arhiva
predhodno veljavnih pravil, na pamet pa ne bom govoril. Na neki točki
prej se je zahtevalo, da se za zaposlitev za nedoločen čas zahteva
sposobnost komuniciranja v slovenščini, ni pa bilo vse skupaj (npr.
nivo znanja), kolikor se spomnim, prav posrečeno formalizirano. Tako
zdaj kot prej se je torej omogočala nekakšna privajalna doba - da se
znanje slovenščine ne zahteva ob nastopu službe, se pa zahteva s
parletnim odlogom. Kolikor vem, tako prakso zdaj uvaja tudi Univerza v
Ljubljani.

2. "V kolikor mi je znano, vsaj dva od tam »polnozaposlenih
jezikoslovcev«, pa še Slovana povrhu, komunicirata v angleščini (o
čemer smo se med drugim lahko prepričali npr. tudi na slovenskem
slavističnem kongresu v Novi Gorici leta 2013)."

ODGOVOR: Kot je razvidno iz odgovora na prejšnje vprašanje, se znanje
slovenščine od sodelavcev  [...] [Nadaljevanje in celotni odgovor sem
zaradi dolžine postavil na http://slov.si/doc/zaucer_sekliju.docx .
Ker je postavljanje dolgih sporočil na strežnik zamudno, za naprej
prosim pisce, če dolga sporočila sami postavijo kam na splet, na
Slovlit pa pošljejo povezavo nanje. -- miran]