[SlovLit] O kavniku čez mejo -- Re: O Zofki Kveder -- Slovenska pustovanja

[Miran Hladnik gmail]

From: Djurdja Strsoglavec <durda.strsoglavec na guest.arnes.si>
Date: 2017-03-09 21:05 GMT+01:00
Subject: o kavniku čez mejo

Vaje iz interpretacije: ko predlog na FB-ju postane udarna trditev
nacionalne tiskovne agencije:
http://100posto.hr/news/slovenci-ne-zele-tudice-u-svojem-jeziku ,
http://www.jutarnji.hr/vijesti/svijet/slovenci-kavu-vise-nece-kuhati-u-dzezvi-necete-vjerovati-na-kakav-revolucionarni-zaokret-su-se-odlucili/5734591/

===

Od: Irma Kern <irma.kern na guest.arnes.si>
Datum: 10. marec 2017 01:04
Zadeva: RE: [SlovLit]  Re: O Zofki Kveder
(https://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2017/005874.html in prej)

Veseli me in prav je, da se je ob strokovno vprašljivi promociji dela
Lastno življenje Mance G. Renko oglasila Katja Mihurko Poniž v zvezi z
Zofko Kvedrovo. Katja je o njej tudi predavala pri nas v Tübingenu na
temo Frauenbilder in den Werken Zofka Kveders an der Nahtstelle der
slowenischen, deutschen und tschechischen Kultur.  Podrobno jo je
predstavila kot avtorico srednjeevropske moderne, kamor jo umeščajo
tudi Nemci, Čehi in drugi. Prof. Irina Wutsdorf jo umešča med prve
evropske novodobne ženske s poudarjeno individualnostjo na prelomu
prejšnjega stoletja, ki ga imenuje Mihurko Poniževa sodobni ‚flaneur‘
– termin, ki je bil večini primerov vezan na moški subjekt, a ga je
zelo nazorno povezala z novim tipom ženske, ki deluje kot moderna
ikona, ima poudarjeno močno osebnost,  vozi kolo, kadi, nosi hlače in
skuša sama krojiti svojo usodo. Prav tako jo je že pred tem prav tako
pri nas v Tübingenu v nemški prostor uvedla Silvija Borovnik, ki je
tako kot Katja opozorila tudi na  bralce in predvsem  bralke, ki so
bile tako socialno angažirane borke za ženske pravice, kot tudi tiste,
ki so se  s predpisano tradicionalno vlogo spolov identificirale in
ideji emancipacije niso bile naklonjene. Navedene teme in prezentacije
materinstva v delih Zofke Kvedrove so inspiracija in izziv mnogim
sodobnim literarnim strokovnjakom, med drugim tudi mojim študentom pri
raziskovalnih nalogah in prevajanju na Univerzi v Tübingenu kot tudi
raziskovalcem slovenske proze v času moderne v širšem evropskem
prostoru. Lp,  Irma Kern

===

Od: Tina Jugovič <tinajugovic1 na gmail.com>
Datum: 09. marec 2017 20:47
Zadeva: Slovenska pustovanja

Bogata tradicija slovenskih pustovanj je na Poljskem skoraj povsem
neznana, zato so se študenti slovenistike šlezijske in varšavske
univerze odločili za skupen raziskovalni projekt z naslovom Slovenska
pustovanja. Prvi del projekta je povezan s terenskimi raziskavami v
Drežnici, Cerknem, Markovcih, na Ptuju in Ljubljani, drugi pa bo
posvečen predstavitvi slovenskih pustnih šeg na Poljskem. Katoviški
slovenisti so od 25. 2. do 28. 2. na Ptuju obiskali mojstra korantije
g. Marka Klinca, šli na voden ogled mesta, opazovali mestni pustni
korzo in mednarodno pustno povorko, obiskali  grad in Pokrajinski
muzej z zbirko tradicionalnih pustnih mask, v Markovcih pa se
udeležili povorke etnografskih likov in karnevalskih skupin.

Študenti iz Varšave so nedeljo preživeli v Drežnici, kjer so
spremljali jutranje priprave na pustovanje in nato samo praznovanje,
ki se je končalo pozno ponoči (metoda: opazovanje z udeležbo ). V
nedeljo so obiskali še laufarijo v Cerknem, ki je lep primer vmesne
oblike med mestnim karnevalom, kakršnega poznamo s Ptuja, in
nekomercialnim, vaškim pustovanjem, ki so ga opazovali v Drežnici.

V ponedeljek, 27. 2., sta obe skupini obiskali Center za slovenščino
kot drugi in tuji jezik, kjer nas je toplo sprejel dr. Damjan Huber.
Izkušnje, ki so jih študenti pridobili na terenu, je dopolnilo
predavanje izr. prof. dr. Jurija Fikfaka z Inštituta za slovensko
narodopisje SAZU. Posebej za poljske študente je pripravil predavanje
o odnosu med tradicijo in inovacijo v pustovanjih po Sloveniji. Sledil
je odlično voden ogled Ljubljane.

Po opravljenem terenskem delu, ki je temeljilo na beleženju pogovorov
z organizatorji in udeleženci povork, na zbiranju fotografskega in
filmskega gradiva in opazovanju (z udeležbo), nas čaka priprava
publikacije, v kateri bodo objavljeni rezultati naših raziskav, ter
postavitev fotografske razstave.

Za pomoč pri organizaciji projekta se iskreno zahvaljujemo: Centru za
slovenščino kot drugi in tuji jezik, Inštitutu za zahodno in južno
slavistiko Univerze v Varšavi, Inštitutu za slovansko filologijo
Šlezijske univerze v Katovicah, Društvu Triglav-Rysy, izr. prof. dr.
Juriju Fikfaku z Inštituta za slovensko narodopisje, Turističnemu
informacijskemu centru Ljubljana ter gospodu Marku Klincu.

Vabljeni k ogledu fotografij na FB  Słowenia za hałdami in Słoweńskie
podwórko  (https://www.facebook.com/sloweniazahaldami/ in
https://www.facebook.com/S%C5%82owe%C5%84skie-Podw%C3%B3rko-236222923159010/).

Spomladanski pozdrav iz Poljske,
lektorici Tina Jugović (Katovice) in Jasmina Šuler Galos (Varšava)