[SlovLit] Godec in Sukič -- Mati in hči -- Ženin Šimen in Ljubezen v gorah -- Kajuh in dLib

Ned Feb 18 06:53:01 CET 2024

Od: Peter Weiss <peter.weiss na guest.arnes.si>
Date: V ned., 18. feb. 2024 ob 03:41
Subject: Re: Godec in Sukič
(https://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2024/008280.html in prej)

Inskripcije profesorice Brede Pogorelec, o kateri piše Roza, se
spomnim, ker sem bil takrat z njim v študentskem občestvu. Oblika
priimka »Pogorelčeva« v indeksu se ji je zdela žaljiva in nam je zato
naredila prav dolgo pridigo o tem, kako ni lastnina nobenega
Pogorelca, ampak samostojna osebnost itd., da bi si ja zapomnili, kako
je edino prav -- in kar zdaj ve tudi Roza. Po profesoričinem odločnem
nastopu pa je bil krepek zdrs sklepno vprašanje, ki ga je namenila v
prvi klopi sedeči Marti Pirnat (pozneje poročeni Greenberg): »A ne, da
imam prav, Pirnatova?« V trenutku je šla v franže vsa grozovitost
oblike »Pogorelčeva«. Profesorica bi lahko rekla »Pirnat«, če bi bilo
tako v njeni ali prevladujoči rabi, a ni bilo, ker je najbrž delovalo
preveč »moško«, ali z imenom pred priimkom, torej »Marta Pirnat«, če
ga je morda imela v zavesti. Ampak ni.

Ni ravno dosledno pričakovati čisto hvalevrednega izražanja ženskih
oblik poklicev (učiteljica), naslovov (doktorica) in podobnega, kar
prinaša življenje, hkrati pa vztrajati samo pri nesklanjanih oblikah
priimkov za ženske v vseh položajih, tudi v vlogi pridevnika in tudi
brez spremljajočega osebnega imena, ki vendarle lajša razumevanje
(so)besedila. Recimo najbolj polno in jasno izraženo (in tule tvorjeno
s pedagoškim ciljem): »Predavanja profesorice Brede Pogorelec so bila
polna presenetljivih zasukov.«

Tu bi šlo z izpuščanjem sestavin tudi »Predavanja Brede Pogorelec so
bila« itd. ali »Predavanja profesorice Pogorelec so bila« itd. -- v
teh dveh primerih, namreč za osebnim imenom ali naslovom, pridevniška
oblika »Pogorelčeva« danes ne bi bila primerna; nekdaj je bila, sploh
v umetniških krogih (»Kristina Brenkova«). Če pa zanemarimo njen
učiteljski naslov ali ne poznamo njenega osebnega imena ali ga nočemo
izreči ali napisati (ali če je treba besedilo skrajšati) in bi vedeli
le, da je predavala, bi torej smeli ali morali reči edinole
»Predavanja Pogorelec so bila« itd. in nikakor ne kako drugače, saj da
osnovna oblika ženskega priimka nadomešča tudi njegovo (v novoreku
anatemizirano) pridevniško obliko »Pogorelčeva« ipd. (Iz osebnega
imena »Karmen« lahko naredimo knjižni svojilni pridevnik »Karmenin«,
iz »Pogorelec« pa »Pogorelčin« ne gre, tako da enačenje nesklonljivega
ženskega priimka in nesklonljivega ženskega osebnega imena za knjižno
rabo ni točno. -- In ali bi bil besedni red »Pogorelec predavanja so
bila« itd. potem res tako napačen, čeprav nam »Ljubljana festival«
kaže, da je kalk in zadaj angleščina? -- Slengovsko ali pogovorno je
pridevnik »Pogorelin« (prav tako le delno knjižno je ob odnosnici
lahko »Bredin«, »od Brede«, »od Pogorele« ali »od Pogorelčeve«) samo
potrditev iskanja in izkazane (ali želene) gibkosti našega jezika, ki
mu ne smemo vnaprej pripisovati žaljivosti in zaradi te umišljenosti
ustvarjati težko razumljivih konstrukcij.)

Zveza »Predavanja Pogorelčeve so bila« itd. je ob izpustu akademskega
naslova in/ali osebnega imena (iz katerih koli razlogov) zapisano
optimalno, razumljivo in nežaljivo, kot recimo »naše profesorice«. Ob
tem pa zveza »Predavanja Pogorelčeve so bila« itd. izraža, da je
predavateljica ženska, kar leta 2024 ne bi smela biti za nikogar
žaljiva okoliščina, tako kot ni oblika »profesorica« ali »doktorica«,
ki se v primerjavi s »profesor« ali »doktor« za žensko prav dobro in
razveseljivo uveljavlja.

Pridevniške oblike priimka ali hišnih imen pomenijo pripadnost, ne
samo lastnine. Na pokopališču je na nagrobniku recimo napis »Mačkovi«.
Tisti, ki razmišlja v smer, da je nagrobnik z vsemi na njem zapisanimi
ter vsebina groba z vso zelenino in kamnino ter svečami in peskom
patriarhalna lastnina nekega pra-Mačka, ki ga -- ojoj! -- tam spodaj
mogoče sploh ni, bo moral na zelo resen pogovor za začetek sam s
seboj, potem pa morda še h kakemu specialistu. Napis na nagrobniku
»Maček«, če je prvi žaljiv, bi veljal za enega samega pokopanca,
vendar ni nujno, potem pa ostanejo samo še »Mački« (ob katerem bi se
bilo najstrožje prepovedano smejati). Sovražnik ne spi niti na
pokopališču: očitno res sploh nismo opazili, da je zapisana ravno
najbolj zahojena in neustrezna možnost od vseh -- »Mačkovi«.

Za konec poskusimo z variacijami na preprost in realen vzorčni primer
za moški in ženski spol (zaporedje obeh nastopajočih sodobnikov je
lahko po želji tudi obrnjeno):

1 »Predavanja profesorja Jožeta Toporišiča in profesorice Brede
Pogorelec so bila« itd.
2 »Predavanja profesorja Toporišiča in profesorice Pogorelec so bila« itd.
3 »Predavanja Jožeta Toporišiča in Brede Pogorelec so bila« itd.
4 »Predavanja Toporišiča in Pogorelčeve so bila« itd.
5 »Toporišičeva predavanja in predavanja Pogorelčeve so bila« itd.

V katerih primerih bi bilo treba kako obliko izreči ali napisati
drugače (in kako), da bi bilo bolj po res zadnji, nevtralnejši modi?
In zakaj? Pa ne, da so bila »Toporišičeva predavanja« res njegova in
»predavanja Pogorelčeve« niso bila njena (bila pa bi »predavanja
Pogorelec«), in to zaradi domnevno žaljive pridevniške oblike iz
njenega priimka? (Ta je (bil) prvotno res moški -- ampak kateri pa ni
bil?) Kateri profil govorečih in pišočih se z bolj moško obliko
priimka v konstrukciji »Rad je hodil na predavanja Pogorelec« spravlja
nad domnevno žaljivo žensko pridevniško »Rad je hodil na predavanja
Pogorelčeve«? Kaj pa, če ta očitni seksizem (ki briše žensko obliko in
jo nadomešča s slovnično in pomensko okrnjeno moško obliko) izvira iz
nesposobnosti angleščine, ki ne more izraziti slovenskih besedotvornih
odtenkov, potem pa tako razmišljajočim pri izražanju v slovenščini
povzroči blokado? Zaradi umišljene žaljivosti se pač ni treba
norčevati iz lastnega jezika (»Predavanja Pogorelec so bila« itd.), ki
ga s tem delajo okornega za razumevanje, njim pa se zdi, da lahko
pišejo kakor koli (in neodgovorno do bralcev). Novih konstrukcij nam
ne vsiljujejo kaki tujejezični zoprniki, ampak slovensko govoreči in
pišoči, ki nam ob tem sporočajo, da se moramo njihovih novotarij pač
samo navaditi. Bogi. Težka bo.

Peter Weiss

[Izjemoma sem objavil besedilo, ki presega 500 besed, v celoti. -- miran]

===

Od: Elena Cerkvenič <elenacerkvenic na gmail.com>
Date: V sob., 17. feb. 2024 ob 09:30
Subject: Vabilo

Spoštovani! Tržaško knjižno središče Vas vljudno vabi v četrtek, 22.
februarja ob 18.00 na literarni večer ODNOS MATI / HČI v delih Polone
WALLAS in Gabriele BABNIK QUATTARA. Avtorici bosta predstavili svoji
najnovejši knjigi.

===

Od: Luka Pavlin <modri.rakun na gmail.com>
Date: V sob., 17. feb. 2024 ob 19:35
Subject: Re: Vandot (https://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2024/008242.html)

Wikivir je od tega trenutka bogatejši za novo besedilo. Ženin Šimen
[Zadrugar 1939, št. 3 in 4,
https://sl.wikisource.org/wiki/%C5%BDenin_%C5%A0imen] je objavljen.
[...] Jutri verjetno dodam še Ljubezen v gorah.

Lep pozdrav
Luka

===

"Leto 2023 je bilo razglašeno za leto pesnika Karla Destovnika -
Kajuha. Ob tej priložnosti smo digitalizirali Kajuhovo zapuščino, ki
jo hrani Narodna in univerzitetna knjižnica. Glavnino zbirke tvorijo
pesnikovi rokopisi, osebna pisma in fotografije. Vabljeni, da si
pesnikovo zapuščino ogledate tudi na razstavi Čas življenja in čas
smrti (https://www.nuk.uni-lj.si/aktualno/razstave/2022/kajuh-cas)."
-- https://www.dlib.si/results/?query=%27col=Karel%20Destovnik%20-%20Kajuh%27&desc=URN:NBN:SI:col-SIAWXEVI&pageSize=25
-- Kajuh na dLibu.