[SlovLit] Sergij Šlenc -- Re: Godec in Sukič -- Ogljičnost črke

[Miran Hladnik]

Od: patriziaraveggi <patrizia.raveggi na gmail.com>
Date: V sob., 17. feb. 2024 ob 10:25
Subject: Re: [SlovLit] Sergij Šlenc (1928--2024)
(https://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2024/008279.html)

Sergij, ma allora, nella stanza dei docenti della Facoltà di Lettere a
Ljubljana, lo chiamavo Sergej, ed è stato per tutti quegli anni il
miglior collega che si possa immaginare. Se quella stanza era un oasi
di amicizia ed empatia nella città grigia e fredda e vagamente ostile,
Sergij era al centro dell'oasi, il suo appoggio ai miei dubbi di
principiante non è mai mancato, e non sapevo allora che aveva in animo
la più grande delle imprese, il Vocabolario sloveno italiano di cui -
pur nei miei timidi passi di principiante - perfino io cominciavo ad
avvertire la mancanza. Nella Hall of Fame di coloro che si sono senza
sosta adoperati per la reciproca conoscenza italo- slovena in campo
culturale, a Sergij spetta un posto speciale, di assoluto rilievo. Nel
mio cuore e nel mio ricordo, quel posto è assicurato da sempre, vorrei
che Sergij lo sapesse.

patriziaraveggi

[Deeplov prevod: Sergij, vendar sem ga takrat v predavalnici
Filozofske fakultete v Ljubljani klicala Sergej in vsa ta leta je bil
najboljši sodelavec, kar si jih je bilo mogoče zamisliti. Če je bila
tista soba oaza prijateljstva in empatije v sivem, hladnem in nejasno
sovražnem mestu, je bil Sergij v središču te oaze, njegove podpore ob
mojih začetniških dvomih nikoli ni manjkalo in takrat še nisem vedela,
da načrtuje največji podvig, Slovensko-italijanski slovar, ki sem ga -
ob svojih sramežljivih začetniških korakih - začela pogrešati tudi
sama. V dvorani slavnih med tistimi, ki so si neutrudno prizadevali za
vzajemno italijansko-slovensko znanje na kulturnem področju, si Sergij
zasluži posebno, absolutno vidno mesto. V mojem srcu in spominu je to
mesto že od nekdaj zagotovljeno, želim si, da bi Sergij to vedel.]

===

Od: Andrej Rozman <andrej.rozman.roza na gmail.com>
Date: V sob., 17. feb. 2024 ob 09:59
Subject: Re: Godec in Sukič
(https://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2024/008274.html)

Pred skoraj petdesetimi leti mi je profesorica Breda Pogorelec v
indeksu besno prečrtala svoj priimek, ki sem ga napisal v svojilni
obliki kot Pogorelčeva. Ker se ji je ta oblika zdela žaljiva. In se
zdi danes tudi meni. Zato uporabljam priimke ženskih oseb v
nesklonljivi obliki, kot to vsi brez težav počnemo z imeni tipa
Karmen. Je sicer res, da pri ženskih imenih takoj vemo, da gre za
drugo žensko sklanjatev, a tudi pri priimkih to ni tako zelo nejasno,
kot trdijo sovražnice in sovražniki spolno enakopravnejše rabe
slovenščine. Jezik namreč ni matematika. Pri njem je ključnega pomena
kontekst in kdor ima s tem veselje, lahko marsikje najde dvoumnosti
tipa »streljanje rezervnih oficirjev bo v torek popoldne«. In če te
nejasnosti ni, si jo zagrizen nasprotnik take rabe ženskih priimkov za
svoje potrebe naredi. Tako se je Marko Crnkovič v kolumni, na katero
nas napeljuje Andreja Peček, naredil neumnega in nevednega in se pri
povedi »Godec skrbi varnost« vprašal, ali bi moralo pisati »Godec
skrbi za varnost«. In to človek, ki je pregovorno ponosen na svojo
pamet in razgledanost. (Če bi bil jezik matematika, bi moral napisati
"na svoji pamet in razgledanost," kar nekateri žal celo počnejo.)

Strinjam se, da gre v primeru "Shiffrin premagala Gisin", ki ga navaja
Peček oziroma Pečkova, če ji je tako ljubše, za nerazumljivost. A po
mojem jezikovnem občutku, ki ga ni ustvarila le slovenščina, ampak
tudi jeziki, ki nimajo sklonov in razlik med ženskimi in moškimi
priimki, gre za nerazumljivost le v primeru, če je bila zmagovalka
Gisin. A take nerazumljivosti so del zmeraj slabše jezikovne
osveščenosti tistih, ki pišejo in govorijo v jeziku, ki ga je v naši
medijski pokrajini zmeraj manj, ne pa pošasti feminizma. In je naša
težava pogosto ravno obratna. Zaradi nerazumevanja dejstva, da jezik
ni matematika, je strah pred premajhno jasnostjo pri uporabnikih in
uporabnicah slovenščine včasih tako pretiran, da je že žaljiv do naših
mentalnih sposobnosti. Zaradi njega na displeju nad avtocesto po
angleško piše »Don’t drink and drive!«, po slovensko pa »Ko voziš, ne
pij alkohola!«. Prepričan sem, da ne zato, ker bi se na Darsu bali, da
bi v primeru, če bi tisti alkohol v slovenski verziji izpustili,
slovenske voznice in vozniki na daljših relacijah dehidrirali.

Roza

===

https://www.ludliteratura.si/esej-kolumna/ogljicnost-crke/ -- Iztok
Ilc: Ogljičnost črke. LUD Literatura 13. 2. 2024. »Tako kot pri vsakem
nakupovanju se vprašajmo, ali moramo res vsako besedilo dati v pregled
spletnemu urejevalniku, se pokratkočasiti z umetno generiranimi
besedili, kajti stroj, ki za naše veselje vse to počne, nekje na
drugem koncu sveta izsušuje vodne vire.«