[SlovLit] Skupajdevanje tih uscanih glidov in štokglajzar -- Slovlitovci: Sabina Zorčič

[Miran Hladnik]

"Te uscane glide" sem našel še v pesmici Far pa ta uscane glide vahta,
zabeleženi v Bohinju 1937/38 in objavljeni v antologiji Fuk je
Kranjcem v kratek čas (1990, 1993, http://lit.ijs.si/fuk.html). --
miran (re: https://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2024/008275.html
in sl.)

Ano ima far čikvo,
pa dve ima ročé‚
s ta desno dekliča za češpljo drži,
s ta levo pa poba petelina podi.
Ma čikvo črnó
in dogo tako,
da še Bogec na ve,
za tiča pod no.

---

Od: Tomaž Wraber <tomaz.wraber na guest.arnes.si>
Date: V sre., 14. feb. 2024 ob 22:34
Subject: RE: [SlovLit] Skupajdevanje tih uscanih glidov in štokglajzar

Spoštovani! Čeprav sem Vitomila Zupana spoštoval kot človeka in ga
občudujem kot pisatelja, pa mislim, da se je zmotil pri pripisu »tih
uscanih glidov« Svetokriškemu. Nekje na robu zavesti imam v glavi, da
je to zapisal Adam Bohorič v delu Arcticae horulae in sicer, da je
odsvetoval prepogosto »skupajtišanje tih uscanih glidov«. Če to v
zimske urice še kar sodi, pa je težko ugotoviti, kaj ima to skupnega s
slovnico in slovničarji ter slovničarkami. A pri obojih nikoli ne veš
… Naj preveri, kdor lahko.

V Šiški so včasih rekli: »Govoriš kot štokglajzar!« Kasneje sem
ugotovil, da je to veljalo za celo Ljubljano. To je pomenilo, da je
tvoj govor zelo posejan z nadvse grobimi kletvicami in psovkami.

Takoj ko sem se rešil plenic, sem dobil licenco (vrtcev takrat
praktično še ni bilo), da sem se z ostalo mularijo lahko pojal po
Šiški (spodnji, seveda). Zelo me je vznemirjal tramvaj, ki je takrat
še vozil po Celovški in pogosto sem zabil cele dopoldneve, da sem ga
opazoval. Enkrat, morda tudi dvakrat tedensko pa so se po »tramvajskih
šinah« sprehajali čudni tipi. V roki so imeli poševno palico, ki je
imela na spodnjem koncu nekakšen lesen zabojček. Tega so porivali pred
seboj po tramvajski šini ali glajzi. In v zabojček je metalo zemljo,
blato, kanenje itd, skratka vse, kar se je v tračnico nabralo. Vsake
toliko je ta tip zabojček prekucnil na desno in udaril z njim ob tla
in tam je ostal kupček svinjarije, ki se je nabrala v tračnicah. Tem
(tudi čudno oblečenim) tipom, smo rekli »štokglajzarji«.

Vsekakor pa so zabojček vedno izpraznili pred gostilno Pri raci tik
pred Staro cerkvijo, ga vrgli za levi vogal gostilne in skozi zelo
nizek obok stopili vanjo. Ko sem si z varne razdalje ogledal stanje v
gostilni in ugotovil, da kar nekaj časa vztrajajo pri »šanku«, sem si
upal tudi podrobneje ogledati napravo. Zabojček je imel na dnu luknjo,
pod njo pa nekakšen kovinski profil, ki je umazanijo iz tirov
odstranil v zabojček.
Potem ko si je štokglajzar v šanku opomogel, se je primajal ven,
pobral palico in zadevo spet porival po tiru pred seboj. Smeri kljub
temeljitemu postanku pri raci ni nikoli izgubil.

Znančev oče je imel pred drugo vojno gostilno na vogalu Vodnikovega in
Krekovega trga. Tudi pri njem so se vedno ustavili štokglajzarji. Vsak
od njih je imel na polici svojo steklenico »brenšpirita« iz katere je
naredil dolg požirek, nato pomodrel v obraz in imel še ravno dovolj
časa, da je prispel za vogal na Krekov trg in se tam sesedel ob svoji
napravi. Po kakšne pol ure se je običajno zbudil iz kome, pograbil
štokglajz in odrinil naprej po Poljanski.

Moj starejši sorodnik, ki se je spoznal na železnice, ker je bil
njegov oče postajni načelnik marsikje po Sloveniji, pa mi je razložil,
da je štokglajz stranski tir, na katerega foršibajo vagone, ki jih je
treba razložiti ali naložiti. In tisti, ki so to delali, naj bi po
njegovem bili štokglajzarji. Seveda tudi ti niso sloveli po izbornem
jeziku.

Izberite sami!
Lep pozdrav!
Tomaž Wraber

---

From: "Tatjana Marušič" <tamarusic na yahoo.com>
To: "slovlit na ijs.si" <slovlit na ijs.si>
Date: Wed, 14 Feb 2024 18:53:22 +0000 (UTC)
Subject: Štokglajzar

Včasih so rekli: "Če se ne boš učil, boš pa štokglajzar". Pomeni
čistilca tramvajskih tirov, ki je imel posebno lopatko z rilčkom.
Tatjana Marušič

===

Slovlitovka Sabina Zorčič z Inštituta za narodna vprašanja ima profil
na Wikipodatkih (https://www.wikidata.org/wiki/Q114336411), gesla na
Wikipediji pa še ne. Intervju z njo v Večeru
(https://vecer.com/v-soboto/intervju-sabina-zorcic-vec-jezikov-znas-vec-imas-tudi-pod-palcem-10330594)
žal ni v prostem dostopu, pač pa so na klik dosegljive nekatere njene
objave, npr. Jezik in neoliberalizem
(https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DKHAV3X7). V tokratno
rubriko Slovlitovci se je umestila s povabilom k objavljanju v reviji
za narodnostna vprašanja, pri kateri je odgovorna urednica. -- mh

Od: Sabina Zorčič <sabina.zorcic na guest.arnes.si>
Date: V tor., 13. feb. 2024 ob 10:17

Spoštovani, uveljavljena znanstvena revija, ki jo že od 1960 izdaja
Inštitut za narodnostna vprašanja, je spremenila svojo spletno podobo.
Razprave in Gradivo, Revija za narodnostna vprašanja/Treatises and
Documents, Journal of Ethnic Studies je sedaj na voljo preko platforme
Sciendo: https://sciendo.com/journal/TDJES . Vabimo k oddaji
znanstvenih prispevkov s področja etničnih študij, študij
nacionalizma, migracij in multikulturalizma, varstva narodnih,
jezikovnih in verskih manjšin in sorodnih tem. Oddaja preko spletne
strani. Ob oddaji v marcu in sprejetju prispevka objava v juniju 2024.