[SlovLit] LancsLex -- Marija Javoršek (1939--2024) -- Ob mednarodnem dnevu maternih jezikov -- Re: Štokglajzar

[Miran Hladnik]

https://www.dhhumanist.org/volume/37/445/ -- Vaclav Brezina: LancsLex:
A tool for English vocabulary analysis. Humanist Discussion Group 15.
2. 2024 (spletno orodje za analizo angleškega besednjaka).

===

From: DSKP <dskp na dskp-drustvo.si>
To: SlovLit  <slovlit na ijs.si>
Date: Thu, 15 Feb 2024 10:16:33 +0000
Subject: Poslovila se je prevajalka Marija Javoršek
[https://sl.wikipedia.org/wiki/Marija_Javor%C5%A1ek]

Dne 11. februarja 2024 je slovenska kultura izgubila prevajalko, ki je
zlepa ne bo mogoče nadomestiti. Marija Javoršek (1939–2024), ki se je
nenadno in nepričakovano poslovila od nas, je bila namreč pripadnica
izumirajoče, če ne zdaj že kar izumrle vrste: prevajalka, ki je z
velikim užitkom, znanjem, veščino in pesniško tankočutnostjo najraje
slovenila starejša francoska pesniška besedila, spisana v strogih
formalnih oblikah. Po njenih besedah so ji bile dobrodošle prav
omejitve, ki jih prinašata metrum in rima, ker so ji začrtale ris,
znotraj katerega je lahko dala duška svoji prevajalsko-pesniški
inovativnosti.

Že med študijem francoščine in italijanščine na ljubljanski Filozofski
fakulteti, še bolj pa seveda zatem, se je njeno poklicno življenje
sukalo predvsem okoli knjig. Bila je bibliotekarka v Narodni in
univerzitetni knjižnici in v Biblioteki SAZU ter delovala kot
korektorica in lektorica. Literarne in gledališke prevode je začela
objavljati v prvi polovici sedemdesetih let 20. stoletja, v naslednjih
desetletjih pa se je posvetila daljšim francoskim verznim delom iz
odmaknjenih obdobij, čeprav je prevedla tudi več proznih del, denimo
dve knjigi Marguerite Yourcenar in Heptameron Margarete Navarske (z
Radojko Vrančič).

Med najzahtevnejše in najobsežnejše prevode njene najljubše zvrsti,
poezije, vsekakor sodijo Pesem o Rolandu, Pogrebna koračnica Jeana
Geneta, izbor La Fontainovih basni, Lais Marie de France, Rože zla
Charlesa Baudelaira, Pesmi o Jutrovem Victorja Hugoja in Vitez z levom
ali Roman o Yvainu Chrétiena de Troyesa ter poezija francoske
renesanse (Louise Labé in Marceline Desbordes-Valmore). Posebno mesto
v njenem opusu je posvečeno francoski klasicistični dramatiki, ki jo
je prevedla v formalno zahtevne francoske aleksandrince. Prevedla je
celoten opus Jeana Racina (zanj je leta 1995 prejela Sovretovo
nagrado), pa tudi več kot deset dram Pierra Corneilla. Med njimi si
zasluži posebno omembo trojica Horacij, Cina in Pompejeva smrt, ki je
izšla pod krovnim naslovom Rimske politične tragedije in ji leta 2013
prinesla nagrado Prešernovega sklada. V utemeljitvi je bil poudarjen
prevajalkin »izjemen posluh za klasicistično poetiko in rimsko
zgodovinsko tematiko« kot tudi pretanjena pesniška spretnost.

Kljub bogatim prevajalskim izkušnjam Marija Javoršek nikoli ni
popustila pri rigoroznem piljenju novih prevodov. Najraje jih je tudi
predebatirala s kakim drugim strokovnjakom za francoščino, najprej s
svojo najboljšo prijateljico, znamenito prevajalko Prousta Radojko
Vrančič, nato z mlajšim sinom Janom Jono Javorškom. Poleg vsega, kar
je izšlo za njenega življenja, pa je zapustila obsežen opus
neobjavljenih prevodov, ki še čakajo založnika.

Z Marijo Javoršek smo izgubili mojstrico besede, veliko prevajalko, ki
je formalno izbrušeno poezijo prevajala z neverjetno spretnostjo,
posluhom in občutkom.

Nada Grošelj

===

https://mailchi.mp/39acf02f18a9/literarno-pogovorni-veer-s-prevajalko-martino-clerici-382764?e=124a1a93de
-- VLJUDNO VABLJENI na literarno-pogovorni večer ob mednarodnem dnevu
maternih jezikov. Z vami bodo JANI OSWALD, FERI LAINŠČEK, DUŠAN
JELINČIČ in ZLATKA OBED. Srečali se bomo v dvorani Društva slovenskih
pisateljev na Tomšičevi 12 v Ljubljani v sredo, 21. 2. 2024,
ob 18.00. z avtorico in avtorji se bo pogovarjala SIMONA SOLINA.

===

Od: <reinhard.nachtsheim na freenet.de>
Date: V čet., 15. feb. 2024 ob 11:22
Subject: Re: [...] in štokglajzar
(https://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2024/008277.html)

Hallo Miran, ich glaube, dass der stoklglajzar ein ‚Gleisläufer‘ ist.
Das ist ein alter Beruf bei der Bahn. Der Gleisläufer läuft die Gleise
ab und kontrolliert, ob alles in Ordnung ist. Er benutzt einen Stock,
damit er sich nicht ständig bücken muss. Wenn er gegen das Gleis
schlägt, hört er am Klang, ob etwas nicht stimmt. Und dann muss er
sich halt doch bücken.  Siehe auch auf dem deutschen Wikipedia unter
‚Streckenwärter‘ [https://de.wikipedia.org/wiki/Streckenw%C3%A4rter].

Viele Grüße und hoffentlich bis bald
Reinhard