[SlovLit] Narobe svet -- Pesništvo na drugi strani med drugo svetovno vojno -- Re: Simpozij o pesnici Danici Ručigaj

Sre Maj 10 16:08:09 CEST 2023

Od: Milan Vogel <mavcmilan na gmail.com>
Date: V sre., 10. maj 2023 ob 13:14
Subject: Re: [SlovLit] Narobe svet
(https://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2023/008053.html)

Pozdravljeni! Na Koroškem poznamo "prigodnico", ki jo omenja Marko
Snoj in je v tej varianti vezana na določeno družino Pričnik nad
Mežico (njihov potomec je dober pesnik, kmet in gozdni delavec [...]
Gašper Bivšek). Vsa imena so prava, gre pa tako:

Ata korene pleje,
mama gobe žeje (žanje),
Gusti redkvo skvada (nalaga v kozolec),
Gela gr podaja.
Micka žabe pase,
Dolfi polže strela,
Treza v hiši kruha peče
pa Jerci nč ne teče.

Glede rabe slovenščine pa predlagam, da si na spletnih straneh
ogledate ponudbo rezervnih delov za avtomobile. Če boste našli kakšno
v slovenščini, mi, prosim, sporočite.

Ali nimamo na Ministrstvu za kulturo nekoga, ki je zaposlen za skrb za
rabo slovenščine v javnosti? Če kdo ve, kdaj se je oseba (osebek)
nazadnje oglasil (oglasila) v javnosti, naj sporoči!. In tudi, kdaj se
je oglasila kakšna pristojna ustanova, ki naj bi skrbela za rabo
slovenskega jezika (in od tega tudi živi!), recimo Akademija, kakšna
od kateder za slavistiko na fakultetah (v Novi Gorici slavisti
(slavistke) objavljajo strokovne članke o slavistiki tudi samo
angleščini). Sem preveč siten in purističen, kot bi cinično vehementno
presodil kdo z Oddelka za slovenščino kot drugi/ tuji jezik?

Lep pozdrav,
Milan Vogel

===

Od: Slovenska matica <urednistvo na slovenska-matica.si>
Date: V sre., 10. maj 2023 ob 14:41
Subject: Vabilo na Matičina knjižna potovanja

Vljudno vabljeni na predstavitev pesniške antologije Brez križa in
imena. Slovensko pesništvo na drugi strani med drugo svetovno vojno in
po njej, ki bo v torek, 16. maja 2023, ob 11. uri v dvorani SAZU, Novi
trg 3, Ljubljana.

Urednica knjige Brez križa in imena akademikinja prof. ddr. Marija
Stanonik je v preteklosti sodelovala pri sistematični obdelavi
slovenskega NOB pesništva 1941–1945, pesmih slovenskih vojakov, ki so
bili prisilno mobilizirani v nemško vojsko, in slovenskega
odporniškega pesnjenja pod italijanskim fašizmom. Razčlenila je tudi
diferenciacijo različnih taborov v slovenskem pesnjenju med drugo
svetovno vojno. S pričujočo izdajo pa je stroki in najširši javnosti
na voljo célostna predstavitev (večinoma) medvojnega pesemskega
ustvarjanja »na drugi strani« z vsem znanstvenim aparatom. O knjigi,
ki jo je poleg JAK podprla tudi SAZU, se bo z akademikinjo prof. ddr.
Marijo Stanonik pogovarjala tajnica-urednica Slovenske matice dr.
Ignacija Fridl Jarc. Dogodek soorganizirata SAZU in Slovenska matica.

Antologija Brez križa in imena je nastala v želji po enakovredni
obdelavi pesnjenja »z druge strani«, tj. pesmi avtorjev, ki se v
diferenciaciji Slovencev med drugo svetovno vojno na slovenskih tleh
niso pridružili Osvobodilni fronti. [...] Delo pomembno prispeva k
razumevanju naše preteklosti v težkem vojnem in povojnem času, saj
imajo pesmi pred drugimi dokumenti to prednost, da je vanje zajeto
doživljanje in čustvovanje zamrznjeno. Tako ostane v nepotvorjeni
obliki ohranjeno za prihajajoče generacije.

===

From: "Subiotto, Namita" <Namita.Subiotto na ff.uni-lj.si>
To: "slovlit na ijs.si" <slovlit na ijs.si>
Date: Wed, 10 May 2023 11:48:13 +0000
Subject: Simpozij o pesnici Danici Ručigaj ob dnevu makedonskega
jezika (re: https://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2023/008047.html)

Na Filozofski fakulteti smo 5. 5. 2023 obeležili dan makedonskega
jezika s simpozijem o pesnici Danici Ručigaj. Simpozij, ki smo ga
uvrstili tudi v fakultetni program Leta jezikov, je organiziral
Oddelek za slavistiko v sodelovanju s Kulturno-umetniškim društvom
Pólice Dubove, ki je lani objavilo zbrane pesmi Danice Ručigaj v
prevodu diplomantke južnoslovanskih študijev Maje Kovač […]

»Izid opusa Danice Ručigaj v slovenščini je čudovita priložnost, da o
življenju in delu te pesnice razpravljamo na simpoziju, saj je kljub
njeni nezanemarljivi vlogi v razvoju makedonske poezije in nenazadnje
njenim slovenskim koreninam pri nas doslej še nismo uspeli spoznati v
vsem njenem sijaju. To pa je hkrati tudi prvi simpozij na svetu,
posvečen tej pesnici,« je ob otvoritvi dejala predstojnica Oddelka za
slavistiko in vodja simpozija, izr. prof. dr. Namita Subiotto.

Prodekanja FF UL, red. prof. dr. Mojca Smolej je v pozdravnem nagovoru
izpostavila tesne slovensko-makedonske znanstvene stike na področju
slovenistike in makedonistike: »Na novoustanovljeni Filozofski
fakulteti v Skopju je dobil prvo akademsko službo Fran Petre, ki je
med prvimi predaval o slovenski književnosti v Makedoniji. Ljubljana
je prvega lektorja makedonskega jezika dobila šele na začetku
šestdesetih let. Bil je to pozneje slavni akademik Blaže Ristovski.
Njegov naslednik  je bil vsestranski Dragi Stefanija, ki je leta 1984
ustanovil katedro za makedonski jezik in književnost ter jo vse do
upokojitve tudi vodil. Prof. Stefanija, ki je s svojim izjemnim
znanjem in nadvse simpatičnim značajem populariziral makedonščino med
študenti ljubljanske slavistike, bi letos praznoval 90. let, katedra,
ki jo je ustanovil, pa bo naslednje leto vstopila v peto desetletje.
Sedaj jo odlično vodi prof. dr. Namita Subiotto, za kar se ji v imenu
dekanje zahvaljujem. Pozabiti ne smemo tudi na prejemnico Toporišičeve
nagrade, red. prof. dr. Lidijo Arizankovsko s Filološke fakultete
Blažeta Koneskega, ki prav tako že več desetletij skrbi za tesne
znanstvene stike med državama.«  […]

V sklepnem delu simpozija je del rezultatov literarnovedne analize
predstavila red. prof. dr. Alojzija Zupan Sosič, ki je opazila, da se
v poetiki obeh zbirk Danice Ručigaj pojavlja tesen spoj tradicionalnih
in sodobnih pristopov, med katerimi je večjo pozornost posvetila
sodobnim.  »Prav ti so me posebej presenetili v smislu prvenstva: le
redki pesniki in pesnice v svoji prvi pesniški zbirki predstavijo
toliko novosti, v primeru Ručigaj pa gre še za prvenstvo v širšem
smislu, gre za prvenstvo makedonske poezije žensk,« je povedala in
pokazala pesničino inovativnost pri tematizaciji izčrpanosti in
brezpotja v nenaslovljeni pesmi, ki jo uvaja verz Brezno vrženo v srce
zaradi slutenj.

Namita Subiotto pa je za izhodišče obravnave poezije Danice Ručigaj
izbrala ekokritiški pogled in ugotovila, da pesnica z nizanjem
izvirnih podob narave, ki zaradi večpomenskosti nudijo različne
interpretacije, pokaže neverjetno kreativnost v rabi makedonskega
jezika, ki je bil v času nastanka obeh zbirk kodificiran šele slabi
dve desetletji, zato si zagotovo zasluži, da na dan makedonskega
jezika snop žarometa usmerimo nanjo. […]

Celotno sporočilo je na
https://www.ff.uni-lj.si/novice/simpozij-o-pesnici-danici-rucigaj-ob-dnevu-makedonskega-jezika