[SlovLit] Inesa Kuryan -- Re: Aleksandrinke -- Razstava Župančičevih likovnih del -- Maturitetni esej 2023 -- Re: Vila Perunika

[Miran Hladnik]

From: DSKP <dskp na dskp-drustvo.si>
To: SlovLit  <slovlit na ijs.si>
Date: Thu, 16 Mar 2023 06:23:23 +0000
Subject: Marčevska rezidentka Sovretovega kabineta – Inesa Kuryan

Marčevska rezidentka Sovretovega kabineta na Dolu pri Hrastniku je
beloruska književna prevajalka, slovenistka in polonistka INESA
KURYAN. V beloruščino in ruščino je prevedla več slovenskih avtoric in
avtorjev, mdr. novele Draga Jančarja in roman Filio ni doma Berte
Bojetu, ter uredila Zbirko sodobne slovenske kratke proze (D. Jančar,
A. Blatnik, S. Tratnik, A. Morovič, A. Skubic, A. Čar, D. Čater, B.
Smole) in Zbirko sodobne slovenske poezije (K. Kovič, D. Zajc, S.
Makarovič, T. Šalamun, E. Vovk, A. Medved, M. Dekleva, I. Osojnik, A.
Debeljak, A. Ihan, P. Čučnik). Ob tem je redna udeleženka mednarodnega
prevajalskega seminarja, namenjenega tujim prevajalcem slovenske
književnosti; udeležila se ga je v Ljubljani, Mariboru in Novem mestu.

Od začetka leta 2022, ko je zaradi težkih razmer zapustila Belorusijo,
živi v Lódžu na Poljskem, kjer je zaposlena na Akademiji za
humanistiko in ekonomijo. Ob znanstvenem delu je njen trenutni
prevajalski izziv prevod romana Doberdob Prežihovega Voranca v
poljščino. Z njim se ukvarja tudi v času svojega bivanja v Sovretovem
kabinetu, pri čemer ji bo v pomoč prevajalski in znanstveni kolega,
dr. Wiesław Przybyła, ki se ji bo pridružil kasneje. Rezidenca ji bo
omogočila, da od blizu spozna kraje, kjer je potekala soška fronta, in
prouči nekatere vire, dostopne le v slovenskih knjižnicah. Inesa
Kuryan meni, da je tematika romana Doberdob danes aktualna bolj kot
kdajkoli: govori o usodi majhnih narodov, ki lahko tako rekoč izginejo
v bitkah velikih imperijev.

===

Od: Darinka Kozinc <darinka.kozinc na gmail.com>
Date: V čet., 16. mar. 2023 ob 11:32
Subject: Knijga prof. ddr. Stanonik (re:
https://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2023/007997.html in
https://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2023/007999.html)

Spoštovani gospod  Hladnik, že nekajkrat sem se sicer nameravala
oglasiti, žal zaradi zadržanosti na grad Kromberk nisem uspela priti,
da bi lahko neposredno pojasnila nekaj dejstev [...] Oglašam se kot
predsednica Društva  aleksandrink, kot potomka aleksandrink in ne
nazadnje kot pisateljica (Les Slovenes, Les Goriciennes, Tišina se je
uglasila, Dolge sence fašizma, Pravili so jim aleksandrike, Kdo je
pazil babico, ko je bila majhna?, Krpanke ...), vpeta v te zgodbe v
domačem okolju in s poznavanjem Egipta, azila šolskih sester v
Aleksandriji in Kairu ter neposrednimi srečanji.

V zapisu [Ljubezen na daljavo
(https://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2023/007997.html)] me je
zmotilo kar nekaj besed ... osamljenost moža ... skrb za punčko ...
ogledalo z moške strani ... aleksandrinke pa v svetovljanskem okolju
... najbolj pa me je zmotilo, da se knjiga prof. ddr. Stanovnike
predstavlja kot prvi primer-ogledalo z moške strani, lani (pred tem pa
še izsledki projekta na Mostovni v Novi Gorici ob sodelovanju Društva
in potomk aleksanddrink, ki ohranjajo njihovo dediščino) je bila
namreč predstavljena knjiga Ljubezen v pismih, pisma moža ženi in
obratno, ki res slikajo podobo hrepenenja, čustvovanja, čas, v katerem
živita oba zakonca, skrb za punčko, na katero pazi mož doma, skratka
... res dragocen prispevek v zakladnico naše zgodovine. Pošteno bi
bilo vsaj omeniti predhodnico dr. Katjo Mihurko Poniž, ki se je podala
s svojimi študentkami v ta projekt, za kar smo ji v društvu res
hvaležni.

Spoštovani gospod Hladnik, v Društvu, ki obstaja od leta 2005, veliko
delamo na objektivni podobi aleksandrinstva in upravljamo tudi muzej v
Prvačini, jezi nas tako mistifikacija aleksandrink (kar nekateri
počnejo!) kot tudi "mazanje" njihove podobe, kar so itak doživljale ob
vrnitvi domov. Največ truda nas je stalo in še stane "nalepka Lepih
Vid". Citirala bom g. Volka z Gradišča, žal že pokojnega, ki je že kot
7-letni otrok odšel za mamo v Egipt, se tam izučil poklica, se poročil
z Italijanko in kasneje živel v Torinu: "Te ženske so zelo trpele ..."

Na plošči v azilu šolskih sester, ki jo je postavilo društvo, so
besede s. Martelanc, predstojnice ...koliko solza in trpljenja smo
videle v azilu ob nedeljah, ko so prihajale mlade matere s svojimi
varovanci ... da se to ne bi nikoli več ponovilo!
Toliko o svetovljanstvu, čeprav je res, da so se srečale z družbo
tistega časa in so se jim odprli drugi svetovi in druge priložnosti.
Poslala vam bom Besedo avtorice iz Les Slovenes ...

Vse dobro in srečno,
mag. Darinka Kozinc

---

Od: Urška <urska.perenic na gmail.com>
Date: V čet., 16. mar. 2023 ob 15:34
Subject: [Re: Ljubezen na daljavo]

Sama pa delo ddr. Stanonikove zelo cenim in se ji zahvaljujem za svež
prispevek in pogled v knjigi. Seveda pa v vseh ozirih podpiram
stališče, da bi se vsi po vrsti držali etičnih standardov, ki veljajo
v znanosti (pa tudi zato, ker se vedno znova pokaže, kako občutljivi
smo pravzaprav, ko gre za naše lastne dosežke - in kar je prav) in ne
namerno spregledovali ali brisali dosežkov drugih. Lp, Urška

===

Od: Alenka dunja <alenka.dunja na gmail.com>
Date: V čet., 16. mar. 2023 ob 11:23
Subject: Župančič: Pinxi me − ergo sum −

Dragi Miran, pozdravljen. Pošiljam povezavo za razstavo Župančičevih
likovnih del: https://mgml.si/sl/mestni-muzej/razstave/623/oton-zupancic-risbe/
[...]

LP, Alenka

===

Od: Smolej, Mojca <Mojca.Smolej na ff.uni-lj.si>
Date: V čet., 16. mar. 2023 ob 11:12
Subject: Maturitetni esej 2023

Na spletni strani revije Jezik in slovstvo
https://journals.uni-lj.si/jezikinslovstvo/article/view/12390 je
objavljen članek Dogodek v mestu Gogi in model nove drame avtorja
Tomaža Toporišiča. Razprava se ukvarja z eno temeljnih dilem, ki jih
vedno znova sproža dramatika Slavka Gruma, še posebej Dogodek v mestu
Gogi, in je povezana z njeno večplastnostjo, skorajda že
parataktičnostjo. Prav zaradi te lastnosti tako literarna kot
gledališka zgodovina vedno znova nihata med označitvami, kot so
ekspresionizem, dekadenca, simbolizem, moderna ... [...]

Mojca Smolej

===

https://mailchi.mp/ef87cc9c8b80/marija-cvetek-bajka-o-vili-peruniki-prestavitev-knjige-v-centru-tnp-bohinj-6271773?e=5eef17a79f
-- PREDSTAVITEV KNJIGE BAJKA O VILI PERUNIKI četrtek, 23. 3. 2023, ob
19.00, Center Triglavskega narodnega parka Bohinj v Stari Fužini.
Avtorica Marija Cvetek je slikanico uvrstila v zbirko, ki nosi naslov
Iz zakladnice bohinjskih pripovedi; bajko pa je ilustrirala njena
sestra Slavica Cvetek. Knjigo je založil Turizem Bohinj, ki skrbi za
pospeševanje turizma tudi s kulturnimi prireditvami in z ustvarjalnimi
dosežki na področju različnih vrst umetnosti in kulture. Praznično
bohinjsko vzdušje nam bodo še posebej pričarale pevke bohinjskega
ženskega zbora Triglavske rožce [...] (re:
https://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2023/007992.html).