[SlovLit] Vila Perunika -- Ema Bovary -- Novo vodstvo SDPK

[Miran Hladnik]

23. marca 2023 bo v Stari Fužini, v Centru TNP Bohinj, ob 19 h
predstavitev slikanice Bajka o vili Peruniki: Za otroke in odrasle (Iz
zakladnice bohinjskih pripovedi, 1). Ilustracije Slavica Cvetek,
spremna beseda Monika Kropej Telban in Marija Cvetek. Založil jo je
zavod Turizem Bohinj v Stari Fužini, 2022
(https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/133560579).

===

Včerajšnji film tedna na prvem TV-programu je bila sveža ekranizacija
Flaubertovega romana Madamme Bovary (režija Didier Bivel 2021) z lepo
Camille Metayer v glavni vlogi. Roman je izšel leta 1856 v La Revue de
Paris, njegov nemški prevod je najti v katalogu izposojne knjižnice
ljubljanskega knjigarja Giontinija že leta 1860, izvodi knjige v
francoščini, nemščini in angleščini v slovenskih knjižnicah pa
pričajo, da so pri nas roman v 19. stoletju brali. Manj so o njem
pisali. 1888 ga je omenjal Franc Svetič v članku o naturalizmu,
objavljenem v Ljubljanskem zvonu, 1913 je Rudolf Andrejka v Domu in
svetu premišljal, da bi bil prevod v slovenščino zanimiv samo za
literarne gurmane, Albin Ogris pa se je v Vedi razgovoril o terminu
bovarizem, ki mu ni uspelo priti v slovenski slovar, pomenil pa mu je
'lastnost človeka, da dojema sebe drugače, kot je v resnici'. 1914 je
v tržaški Edinosti začel izhajati slovenski prevod pod naslovom Madame
Bovary, brez imena prevajalca. Objava avtorja iz države, s katero je
Avstro-Ogrska pravkar stopila v vojno, je bilo politično dejanje.
Naslednje leto je v založbi Omladine roman izšel v knjižni obliki pod
naslovom Gospa Bovaryjeva, prevod je podpisal Vladimir Levstik; nisem
preveril, ali gre za isti  prevod kot v Edinosti. Levstikov prevod so
obilno ponatiskovali (1931, 1953, 1964, 1982, 1986, 1996 itd.). 1998
je roman na novo prevedla Suzana Koncut pod naslovom Gospa Bovary;
tudi ta prevod je bil za potrebe šolskega berila večkrat ponatisnjen.

Ko sem se pred leti razpisal o osebah iz Tavčarjeve Visoške kronike
(http://lit.ijs.si/visoska.html), sem pri Polikarpu špekulativno
posumil, da si je Tavčar to nenavadno ime izbral tudi iz tihega
nasprotovanja Ivanu Cankarju, ki je ime Polikarp na dveh mestih
obložil z negativnim pomenom. Pri drugem osebnem imenu Agate Eme
Schwarzkobler pa sem pomislil na edino slovensko svetnico Hemo (Emo)
Krško, ki bi Tavčarja lahko spodbudila, da je Agati pritaknil še ime
Ema. Tavčarjeva literarna imena so pogosto pomenljiva. Po ogledu
včerajšnjega filma dodajam, da bi bilo čisto v skladu s Tavčarjevo
namero brisanja stigme z negativnih imen, če mu je pri izbiri imena
glavne junakinje v Visoški kroniki šlo po glavi tudi ime Flaubertove
škandalizirane prešuštnice Eme Bovary. Tavčar je prepoznaven zaradi
svoje izrazite naklonjenosti do ženskih literarnih likov: vse ženske
osebe v Visoški kroniki so pozitivne. Tudi film o Emi Bovary so včeraj
predvajali ob mednarodnem dnevu žensk z jasnim ženskim
emancipatoričnim sporočilom. -- miran

===

Od: Alen Sirca <sircax na gmail.com>
Date: V čet., 9. mar. 2023 ob 15:01
Subject: Novo vodstvo SDPK

Spoštovane članice, cenjeni člani SDPK, obveščam vas, da je naše
društvo dobilo novo vodstvo, na občnem zboru je bil za predsednika
Blaž Zabel. Člani drugih organov so: Izvršni odbor: Jernej Habjan,
Anja Mrak (glavna tajnica), Krištof Jacek Kozak,  Alen Širca,  Blaž
Gselman (blagajnik), Varja Balžalorsky Antić (podpredsednica).
Nadzorni odbor: Luka Vidmar (predsednik), Igor Žunkovič, Marijan
Dović. Častno razsodišče: Seta Knop, Dejan Kos, Gašper Troha.

Iskrene čestitke,
Alen Širca