[SlovLit] Ljubezen na daljavo -- Re: Tavčar: 4000 -- Re: ChatGPT

[Miran Hladnik]

Od: Katja Mihurko <katja.mihurko.poniz na ung.si>
Date: V čet., 16. mar. 2023 ob 07:21
Subject: Re: [SlovLit] Ljubezen na daljavo
(https://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2023/007997.html)

Dovolite, da k vabilu na predstavitev knjige prof. ddr. Marije
Stanonik Ljubezen na daljavo dodam pojasnilo. Knjigo oglašajo z
besedami, da "prvič postavlja ogledalo z moške strani – na podlagi
pisem skrajno osamljenega moža”. 16. februarja leta 2022 smo v
Kulturnem domu v Novi Gorici predstavile knjigo Ljubezen v pismih
(Založba Univerze v Novi Gorici), ki jo sestavljajo pisma Franca
Perica in Felicite Koglot Peric (ki je dvakrat odšla v Egipt) ter
strokovne študije dr. Mirjam Milharčič Hladnik in Mance Koren, obe sta
raziskovalki s področja migracij na ZRC SAZU. Knjiga, ki je opremljena
tudi s številnimi opombami, pokaže, da je med Francom in Felicito
(Feličko) potekalo živahno dopisovanje. Iz pisem razberemo, da je
Franc, četudi je skrbel za domačijo in nedvomno pogrešal zaročenko
oziroma kasneje ženo, bil svoji partnerki ves čas v trdno oporo, v
času Feličkinega drugega odhoda pa je bil tudi nadvse skrben in ljubeč
oče hčerki Danili. Pisma prav tako govorijo o tem, kar je bilo že
večkrat pokazano v znanstvenih člankih in knjigah, da so namreč
aleksandrinke trdo delale, da so domov pošiljale denar, ki je olajšal
domačim življenje in ohranil domačije ter da so bili trenutki, ko so
bile deležne “eksotičnosti tujega sveta in svetovljanstva”, redki.

Knjigo Ljubezen v pismih smo junija 2022 predstavile tudi v Ljubljani
v atriju ZRC SAZU, posnetka obeh dogodkov, na katerih so sodelovale
tudi potomke Franca in Feličke,  sta v celoti dostopna na svetovnem
spletu. Vsa pisma Franca Perica in Felicite Koglot Peric so sicer
zbrana tudi v elektronski zbirki Pisma (https://pisma-rch.ung.si/), ki
je povsem odprta za javnost, tako da se lahko na različne načine
seznanite z njuno zgodbo, ki priča o tem, da je aleksandrinstvo
kompleksen fenomen, do katerega moramo imeti spoštljiv odnos, ki se
najbrž kaže tudi v tem, da ne zamolčimo predhodnih objav in raziskav.

prof. dr. Katja Mihurko Poniž
Univerza v Novi Gorici

===

From: Miha Sever <mihasever98 na gmail.com>
To: slovlit na ijs.si
Date: Wed, 15 Mar 2023 21:58:56 +0100
Subject: Nova izdaja Tavčarjevega romana 4000 na Wikiviru (re:
https://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2023/007971.html)

Pozdravljeni, 17. februarja 2023 je pri ZRC SAZU, Založba ZRC izšla
redigirana in jezikovno posodobljena izdaja Tavčarjevega romana 4000.
Z dovoljenjem založbe je izdaja objavljena tudi na Wikiviru
[https://sl.wikisource.org/wiki/4000_(2023)], redaktorske opombe so
dostopne na pogovorni strani
[https://sl.wikisource.org/wiki/Pogovor:4000_(2023)].

Vabljeni k branju,
Miha Sever

===

ChatGPT (re: https://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2023/007994.html
, https://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2023/007987.html in prej).
Anabel je bila v seminarju
(https://sl.wikiversity.org/wiki/Strokovno_pisanje_2023) napotena k
ChatGPT-ju, da ji pomaga sestaviti geslo pisatelj v senci
(ghostwriter) na Wikipediji. Tule je njun pogovor:
https://sl.wikiversity.org/wiki/Uporabnik:Anabelz#ChatGPT . ChatGPT je
študentko vztrajno zavajal z izmišljenimi referencami, zato popravljam
svoje stališče, da gre za začetniške napake programa, ki jih bo z
učenjem odpravil. Ker ni prav nobenega razloga, da si ne bi postregel
s Cobissom, dLibom, spletnimi brskalniki in zbirkami in generiral
veljavnih odgovorov, se vzbuja občutek, da se iz uporabnikovih potreb
norčuje. Ne bom špekuliral, ali to počne po modrosti programerjev ali
že po svoji pameti, dejstvo je, da si s ChatGPT-jem Anabel ni mogla
dosti pomagati, pa tudi drugi seminaristi z drugimi temami ne.
Učiteljem se torej vsaj za zdaj ni treba bati, da jih bo učenec
prevaral s strojnim izdelkom. Seveda pa bo moral najprej preveriti eno
ali dve učenčevi referenci v dobrem starem Cobissu. Najbolj verjetno
se mi zdi, da je računalnik ponotranjil splošno stališče dijakov,
študentov in tudi nekaterih narejenih akademskih piscev, ki jih ne
žene naivna radovednost in želja po objektivnem spoznanju, ampak je
njihov cilj sprejeta oz. objavljena razprava, ki s formatom, slogom in
aparatom priča, da spada v znanost, kaj sporoča in kako se to ujema z
dosedanjimi spoznanji, pa je drugotnega pomena. Marsikomu se zdi, da
je postal del akademske scene, ko se je priučil znanstvenemu slogu
izražanja in citiranja; tudi računalnik se opravičuje, da je dal
napačne reference samo za zgled, kako naj bo videti referenciranje.
Temu seveda ni mogoče reči znanost, ampak rečemo, da se gremo
znanosti. Prav nič nisem hud na ChatGPT, saj se ne pretvarja in že s
svojim imenom, ki je v prevodu kramljalnik ali klepetalnik, in z
opisom "velejezikoslovni model" razločno sporoča, kam spada in kakšen
je njegov domet. Fascinira nas s spretnostjo izražanja, za vsebinske
naloge in za enciklopedično relevantne izdelke pa bo treba počakati na
robota z drugačnim imenom. Občutek imam, da ne bo treba dolgo čakati.
-- miran