[SlovLit] Jezik si uničujemo sami -- O koroških književnikih -- O mladinski književnosti

[Miran Hladnik]

From: Dean Komel <dean.komel na guest.arnes.si>
To: slovlit na ijs.si
Date: Fri, 21 Oct 2022 11:01:59 +0200
Subject: Re: Jezik si uničujemo sami
(https://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2022/007850.html)

Spoštovana prof. dr. Boža Krakar Vogel, zahvaljujem se vam za vaš
dopis, v katerem opozorite na dejansko ne-situacijo slovenščine.
Podpiram vse relevantne pobude, ki bi prispevale k temu, da
slovenščina postane naša situacija. Filozofska fakulteta, ki v velikem
delu svojih programov skrbi za izobraževanje izobraževalcev in
izobraževalk, seveda skupaj z drugimi vsebinami, ki so povezane s
kulturno in znanstveno rabo slovenščine, nosi v tem pogledu še prav
posebno odgovornost, vprašanje pa je seveda če ima, in ali sploh lahko
ima  na voljo tudi odgovore. Dokler je po točkovanju Sicrisa za en
»znanstveno požegnan« članek tipa A' ali A'' , ni nujno da je v
angleščini, vreden povprečno 100 znanstvenih točk, primerjalno
potrebnih 100 mentorstev pri diplomah ali 33 pri magisterijih ali 20
pri doktoratih (tako ali tako zgolj strokovna, ne znanstvena veljava),
 je izobraževanje, ne le v slovenščini, marveč nasploh, da drugih
parametrov (učbeniki, prevodi, zborniki, monografije ...) niti ne
omenjam, zgolj in samo še podizvajalec v delovnem kolektivu za
promocijo združbe znanja in kapitala, pa še malo politike za zaven.

Lep pozdrav, Dean Komel

===

Od: Slovenska matica <urednistvo na slovenska-matica.si>
Date: V pet., 21. okt. 2022 ob 15:54
Subject: Vabilo na predavanji Odseka za slovenski jezik

Vljudno vabljeni na drugi dogodek v okviru cikla jezikoslovnih
predavanj Naj slovenščina odmeva, ki ga organizira Odsek za slovenski
jezik pri Slovenski matici v sodelovanju s Cankarjevim domom.
Predavanji dr. Silvije Borovnik Medkulturnost slovenske književnosti v
Avstriji (Lipuš, Haderlap, Handke) in mag. Lidije Golc Ob stoti
obletnici rojstva in deseti obletnici smrti Janka Messnerja, ki bosta
v sredo, 26. oktobra 2022, ob 19. uri v Dvorani M3, 4 v Cankarjevem
domu (Prešernova cesta 10, Ljubljana).

Dr. Silvija Borovnik: Medkulturnost slovenske književnosti v Avstriji
(Lipuš, Haderlap, Handke). Predavanje obravnava izbrana literarna dela
Florjana Lipuša, Maje Haderlap in Petra Handkeja, s posebnim ozirom na
razmerje med slovenskim in nemškim v njihovih besedilih. Njihova
literatura je nastajala na napetem stičišču regionalnih in
nadregionalnih tradicij, zgodovinskih in modernih, kulturnih in
narodnih identitet. Zaznamovana je z jezikovnim, kulturnim in
estetskim večglasjem, zlasti pa s posebnim odnosom do slovenskega
jezika.

Mag. Lidija Golc: Ob stoti obletnici rojstva in deseti obletnici smrti
Janka Messnerja. Predavateljica bo predstavila sodelovanje s
koroškoslovenskim pisateljem in vsestranskim kulturnim delavcem Jankom
Messnerjem ob pripravi gradiv za osnovnošolske in srednješolske
učbenike, njegovih obiskih in nastopih. Tako bomo spoznali avtorjevo
vsestransko delo, njegovo povezovanje umetnikov in narodov, naravni
prehod njegove dvojezičnosti v večjezičnost. Na predavanju bodo podane
tudi informacije o hrambi njegove zapuščine in odkritju spominske
plošče, ki jo je postavilo Društvo slovenskih pisateljev v Avstriji.

===

From: LUD Literatura <urednistvo na ludliteratura.si>
To: Slovlit Slovlit <slovlit na ijs.si>
Date: Fri, 21 Oct 2022 16:59:55 +0000
Subject: Izšla je oktobrska Literatura, naslednji teden Strip preobrazba v živo!

Literatura se v oktobru nekoliko podrobneje posveča knjigam za mulce.
Bojevit uvodnik je prispevala Janja Vidmar, ki se ni ustrašila tabu
tem – ne izogne se vplivu socialnih omrežij na mlado bralstvo ne
vprašanju avtorske kondicije, debatira tako o knjižničnem nadomestilu
kot o častnem gostovanju v Bologni. »Toda niti največje razstave in
bazarji ne bodo zalegli, dokler ne bomo doma mladinske književnosti
postavili v ospredje, ob bok etablirani književnosti, kamor sodi,« še
sklene. Težko bi jo nadomestili.

Podobno velja za Darko Tancer-Kajnih, dolgoletno odgovorno urednico
revije Otrok in knjiga, ki se ji ob častitljivi petdesetletnici
poklanjamo v intervjuju (reviji, ne urednici). Revij s podobnim
konceptom tudi v mednarodnem prostoru ni prav veliko, poudarja
urednica v pogovoru z Gajo Kos, več jih je namreč namenjenih mladim
bralcem ali pa predvsem pedagoškim delavcem. Pri otroškem in
mladinskem leposlovju pa Gaja Kos vztraja tudi v eseju, kjer se ozre
predvsem na svoje mnogotere vloge na tem polju, deluje namreč kot
kritičarka in urednica, avtorica in prevajalka, predvsem pa navdušena
bralka knjig, »ki so nekonvencionalne, netradicionalne, inovativne,
igrive, zafrkantske, nonsensne, ki kršijo vsa pravila igre in kar je
še takega«. [...]

Maja Šučur, urednica