[SlovLit] Jezik si uničujemo sami -- Koroške -- Mohorjeva Pratika 2023

[Miran Hladnik]

Od: Kržišnik, Erika <Erika.Krzisnik na ff.uni-lj.si>
Date: V čet., 20. okt. 2022 ob 09:53
Subject: RE: [SlovLit] Jezik si uničujemo sami
(https://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2022/007851.html)

Šola je kajpada pomembna, toda pridružujem se kolegici Boži Krakar
Vogel, da v zvezi s temo, o kateri teče debata, nikakor ni osnovni
problem in žal tudi ne edina rešitev. Tisti, ki smo spoznali jezikovno
klimo v 80. in 90. letih prejšnjega stoletja, zelo dobro vemo, kaj
daje jeziku vrednost, potrebno za njegovo samoumevnost. Ljubezen je
žal vedno povezana z vrednostjo. Vrednost pa je dandanes in - če smo
zelo kruto realni - bolj ali manj vedno povezana z dobro-vemo-čim.
Akcija Slovenščina v javnosti je konec 70. let lahko imela tako močan
vpliv zato, ker je bila družbena klima temu naklonjena. Čemu pa je
danes? Kaj prinaša točke (ali vsaj več točk), kaj prinaša večjo
veljavo, večji dobiček itd.? Tisti, ki smo kaj izvedeli o zgodovini
slovenskega jezika, zlasti s sociolingvističnega vidika, imamo najbrž
občutek, da se stvari ponavljajo. Gledamo jih v živo. Ne glede na vse
povedano, ki zveni nespodbudno, menim, da je vsako razmišljanje o tej
temi koristno in smiselno.

===

Od: Janez Stergar <janez.stergar na guest.arnes.si>
Date: V čet., 20. okt. 2022 ob 09:28
Subject: Oktobrsko čezmejno pretakanje

[...] Dvodnevna Slovenska knjižna srečevanja na Dunaju –
Knjigotapljenje sta se po stripovski delavnici pod mentorstvom Cirila
Horjaka – dr. Horowitza, po odprtju razstave ilustracij prve slovenske
slikanice (Levstikovo povest Martin Krpan je ilustriral Hinko Smrekar)
ter po odprtju spominske sobe Martina Krpana v Hotelu Korotan
(Albertgasse 48) zaključila v CAN – Centru avstrijskih narodnosti
(Teinfaltstrasse 4, mezanin) z lutkovno predstavo Mojca Pokrajculja
ter z ustvarjalno delavnico za otroke; z obiskovalci je bila Lutkovna
skupina Knjižnice Mirana Jarca iz Novega Mesta.

V četrtek, 20. 10. ob 10.00 bo na Frankfurtskem knjižnem sejmu po
nagovorih na slovenski tiskovni konferenci v razpravi med šestimi
najavljenimi aktivnimi udeleženci kar pet Slovenk in Slovencev, ki
živijo in/ali delujejo v Avstriji, in od teh na Koroškem: Katja
Gasser, Peter Svetina in Zdenka Hafner-Čelan. Promocijska publikacija,
ki jo je JAK pripravil za letošnji Frankfurtski sejem v prikazu
prevajanja slovenske literature vsaj kratko omenja tudi (pomembne!)
prevode, ki so jih pripravile in izdale slovenske zamejske založbe.

V četrtek, 20. 10. ob 11.00 se v dvorani SM - Slovenske matice v
Ljubljani (Kongresni trg 8/I.) prične predstavitev štirih novih knjig
SM: Ali bereš Cankarja? Vesne Mikolič, Je kar je pravi ljubezen Ericha
Frieda, Zagledal sem se sredi dveh ozvezdij. Veno Pilon med sliko in
besedo Miklavža Komelja in Irene Mislej, Idrijsko knjigo, ki jo je
uredila Milanka Trušnovec, ter ponatis knjige Moji spomini I Ivana
Hribarja.

V četrtek, 20. 10. ob 18.30 bo v Slovenski čitalnici Štajerske deželne
knjižnice v Gradcu (Kalchberggasse 2, A-8010 Graz) pisateljica dr.
Elena Messner (*1983) moderirala predstavitev knjige Überregional,
mehrsprachig, vernetzt: Die Literatur der Kärntner SlowenInnen im
Wandel. Monografija poskuša temeljito predstaviti aktualno literarno
delo koroških slovenskih avtorjev in avtoric z vidika literarne
večjezičnosti in nadregionalne interakcije.

===

From: Hermagoras Verlag <verlag na hermagoras.at>
To: "slovlit-bounces na ijs.si" <slovlit-bounces na ijs.si>
Date: Fri, 21 Oct 2022 17:56:42 +1100
Subject: Novo: Pratika 2023

Pratika Mohorjeve Celovec ponuja tematsko pester izbor prispevkov.
Uvodnemu delu s koledarjem, raznimi koristnimi podatki, kot so lunini
ali sončevi mrki v letu 2023 ter Herschlov vremenski ključ, sledijo
prispevki iz sveta kulture, duhovnosti, vere, družbe, literature,
dogodkov in obletnic v preteklem letu, zgodovine, zdravja in narave.
Med prispevki najdete članke o papeževi encikliki Laudato si, o
ziljskih ljudskih in obrednih pesmih, o Makalonci, o osebnostih, ki
smo se jih v obletnicah spomnili v preteklem letu, kot so Boris Pahor,
Janko Messner ali Dante Alighieri, manj znano anekdoto o Francetu
Prešernu, o zdravju in žajblju. Na koncu knjige pa še kaj iz popotne
torbe, za dobro voljo, otroški kotiček in stoletni koledar.