[SlovLit] Dramatik Andrej Jelačin -- Re: Jezik si uničujemo sami

[Miran Hladnik]

From: "Andraž Gombač" <andraz.gombac19 na gmail.com>
To: slovlit na ijs.si
Date: Sat, 22 Oct 2022 10:59:44 +0200
Subject: 90-letnik Andrej Jelačin

https://www.primorske.si/kultura/karjolo-je-v-90-letih-napolnil-s-smehom-in-spomini
-- Andraž Gombač: Karjolo je v 90 letih napolnil s smehom in spomini.
Primorske novice 22. 10. 2022.

===

Od: Alenka Hladnik <alenka.hladnik na guest.arnes.si>
Date: V ned., 23. okt. 2022 ob 09:03
Subject: [Re: Jezik si uničujemo sami
(https://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2022/007853.html)]

Živjo Miran, bila sem na Erazmusu plus v Trstu na liceju Slomšek [...]
Rezultat je žalostno spoznanje, da je nemara vse zaman, slovenski
dijaki z one strani pogosto govorijo med sabo italijansko, s te strani
pa angleško. Srečali smo sorodnico Bidovca in Pinka Tomažiča: "Tudi
zaradi njihovih žrtev nam nihče ne bo prepovedoval govoriti
slovensko." Vsi, tudi naši dijaki, smo zaznali ogromno voljo za
ohranitev slovenske (jezikovne) identitete, kakršne pri nas ni več,
saj se zdi, da nas nihče nesposredno ne ogroža, nasprotno, našo
družbeno, poklicno, življenjsko uspešnost ogroža vztrajanje pri
slovenščini.

Ali ni čudno, da moram mlade Slovence opozarjati, naj z mano govorijo
slovensko? Pa ne gre samo za dijake, nedavno sem bila na nekem
seminarju priča omizju odraslih (20-30-letni Slovenci), ki so govorili
izključno angleško, niti po pomoti ni bilo slišati slovenske besede.
Na moje osuplo vprašanje, ali je zmeraj tako, so vsi smeje pritrdili.

Saj mlade razumem, j... državo, njeno kulturo in zapleten jezik, če je
vse, kar jim nudi, le prekarno delo ali izvoz v tujino. Projekcija:
kmalu bodo slovensko v vsakdanjem življenju uporabljali trmoglaveži,
kakršne najdeš onstran zahodne in severne meje, pri nas pa zgolj
čudaki. Čudakinja sem glede slovenščine že zdaj, zato se trudim
preusmeriti pozornost na kolonializem, smo podaniki imperija ZDA, zato
prisiljeni v imperialni jezik in s tem kulturo. Seveda sem se zamerila
prof. angleščine. Zdi se jim, da zaničujem njihovo delo. Seveda ga ne.
A oni sami nevede spodbujajo opustitev slovenščine, mnogi  tudi zunaj
učilnice komunicirajo z dijaki po angleško, za vajo menda, pa čeprav
je večina tistega, kar mladi slišijo in berejo, angleščina v raznih
variantah, največkrat ameriški.

Še tole mi prihaja na misel: poučevanje angleščine kot tujega jezika
je v anglofonskih državah silno dobičkonosno, ogromno kapitala se
vlaga v didaktiko, metodiko, najboljši umi in strokovnjaki sodelujejo
pri razvoju poučevanja, čemur drugi jeziki ne morejo parirati. [...]
Pripravlja se prenova učnih načrtov. Zanimivo bo opazovati, kako bodo
slovenisti vsebinsko, didaktično, metodično reagirali na dano
jezikovno situacijo, ki sicer je podobna tisti konec prejšnjega
tisočletja, kot piše prof. Kržišnik, a tudi veliko bolj zagatna zaradi
digitalne tehnologije, ki siromaši jezik ne samo nam, marveč tudi
kolonizatorjem.

Sem ti morala tole pisati. Ko sem se spakovala kot najstnica, češ da
slovenščina ni žmohten jezik, mi je dal oče v branje Okrogle povesti v
prevodu Tineta Debeljaka (tudi tvoja zbirka na to temo ni pozabljena),
pa sem pozabila na njeno domnevno inferiornost. Potem pa sem itak šla
na filozofijo in se najprej srečala s Sovretovimi prevodi. Pa mi je
hudo za mojim jezikom, ki zame obstaja kot materinska belokranjščina
in kot bogat ter pretanjen književni jezik, v katerem je mogoče
filozofsko in znanstveno misliti ter ustvarjati čudovita umetniška
dela ...

LP Alenka

---

Od: Marta Zabret <marta.zabret na gssrm.si>
Date: V ned., 23. okt. 2022 ob 11:43
To: Alenka Hladnik <alenka.hladnik na guest.arnes.si>, <hladnikmiran na gmail.com>
Subject: Slovenščina med našo mladino

Kar pišeš Miranu, opažam tudi sama. Moja hči Pavla, denimo, uporablja
v pogovoru z menoj ogromno novih anglizmov. Toliko, da jo včasih komaj
razumem. Vendar v javnosti govori in piše vrhunsko slovenščino. Mogoče
je to največ, v kar lahko vlagamo.

Prepričana sem, da smo srednješolski učitelji zadnji branik pred vdajo
in lahko nenehno dokazujemo, da je slovenščina živ, prožen in bogat
jezik. Slovenisti so branik po definiciji, vendar smo za vsakodnevno
ponotranjenje slovenščine bolj poklicani in učinkoviti drugi. Veliko
se da narediti, če se izogibamo zgražanju, norčevanju, zavijanju z
očmi, ko dijaki razgaljajo svoje nepoznavanje našega uradnega jezika,
njegovih zakonitosti, bogastva in možnosti ustvarjanja novih besed in
besednih zvez. Kaj bi šele bilo, če ne bi imeli nas, je nekoč rekla
najina kolegica Majda.

Se pridružujem predlogu, da se učne načrte slovenščine prevetri. Miran
morda ve, kako so se tega lotili drugi evropski "eksoti": Finci in
baltske države, Madžari, še najbolj pa Valižani, pri katerih uporaba
valižanščine med mladimi narašča. Pri slednjih gre za neposredno
ogroženost preplavitve z angleščino in težnjo po poangleženju
Britancev nasploh. Mladim Valižanom pomagata čustveni naboj in
uporništvo. Pri nas bo treba poiskati kaj drugega. Ko poslušam dijake
govoriti lepo "slovensko matematščino" na ustnem delu mature, sem
pogosto ganjena nad njihovim jezikovnim prebojem v četrtem letniku. Je
pa treba začeti pri fazanih in vztrajati. To počnejo tudi ostali
kolegi matematiki na naši šoli, tudi če niso kdo ve kakšni knjižni
molji, in tudi mlajše učiteljske generacije, vzgojene na FMF.

Problem je širši. Če bo zamrla uporaba slovenske terminologije na
fakultetah, smo zagotovo izgubljeni. Tega me je res groza. To je tudi
edini do zdaj premalo upoštevani sopojav Erasmusa, ki ga je treba
čimprej in skrbno ne le preučiti, ampak tudi normativno urediti.

Zdaj grem pa kontrolke sestavljat. Kdor ob reševanju ne bo dobro
razumel slovenščine, bo potegnil kratko.

LpMarta