[SlovLit] Podoba Rusije v slovenski kulturi -- Re: Naslavljati -- Primorski slovenistični dnevi

[Miran Hladnik]

https://www.youtube.com/watch?app=desktop&v=wf4ji42W9yg -- Veronika
Starkova: Образ России в культуре Словении. Youtube 5. 2. 2022.

===

Od: Igor Kramberger <k na aufbix.org>
Date: V ned., 6. feb. 2022 ob 22:25
Subject: Re: [Naslavljati]
(https://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2022/007644.html)

Dober večer! Prebral sem odgovor Kozme Ahačiča Tomažu Wrabru. Strinjam
se z rdečo nitjo in temeljnim sporočilom. A zmajujem z glavo ob
podrobnosti, da sta se Wraber in Ahačič zapletla in zagozdila okrog
knjige Janeza Gradišnika, ki je izšla leta 1967.

Zakaj je Wrabra zmotila določena raba neke besede v času, ko raba te
besede v natanko v tem pomenu upada? Ne vem! A me je presenetilo, da
se je ob tem kot opore in napotila spomnil prav te Gradišnikove
knjige, ni pa odprl podstrani *Jezikovna svetovalnica* na portalu
fran.si. Ta se mi zdi dejansko velik prispevek k demokratizaciji rabe
slovenskega jezika (pa čeprav to vključuje tudi vse zlorabe). Slabe
rabe ni mogoče prepovedati, mogoče pa jo je spodnesti z drugačno rabo.
Včasih pa se mi vendarle zdi, da ni odločilna količina rabe ali njen
obseg, temveč bolj to, kdo neko besedo uporablja na določen način in v
katerih situacijah: tega sem se naučil med prevajanjem knjige
Reinharta Kosellecka.

Gradišnikova knjiga je izšla v zbirki *Glotta* pri založbi Obzorja, ko
je bila ta na vrhuncu svojega delovanja in pomena za slovensko
kulturo. COBISS.SI mi pokaže 48 zadetkov, ko izbirno iščem zbirko
Glotta, čeprav je v zbirki izšlo zgolj nekaj knjig, a pa so bile vse
po vrsti večkrat ali kar velikokrat ponatisnjene. Ob slovarjih
predvsem *Mali slovenski pravopis* Stanka Bunca. Sprašujem se, kako
presoja Ahačič *ta* pravopis, ki je zagotovo imel precej večji vpliv
na uporabnike slovenščine kot Gradišnikova knjiga, ki ni doživela
nobenega ponatisa.

Kadar se mi zazdi, da izgubljam občutek za lepo slovenščino, sežem po
katerem od Gradišnikovih prevodov – ali preberem poglavje v tej
knjigi, morda prav zaradi njenega naslova. Tega ne počnem na račun
izrabe vsega, kar mi ponuja portal fran.si, temveč kot njegovo
dopolnitev. Knjiga je izšla v povsem drugih časih: zgolj nekaj let po
izidu SP 1962, ki je opustil veliko strogosti SP 1950, ki so bile
deležne kritike celo v takratni poeziji. Bičati ga s statističnimi
podatki, ki so nam sedaj na razpolago s pomočjo jezikovnih korpusov,
je povsem odveč: gre za dva svetova, med katerima se razkorak z vsakim
dnevom zgolj povečuje. Redki ohranjamo brv med njima.

Vsekakor pa je pretirana trditev, da je Janez Gradišnik s svojim
pisanjem o lepi ali pravilni slovenščini bistveno prispeval k strahu
pred ustrezno rabo slovenščine. Gimnazijski učbeniki, ki jih je
napisal Jože Toporišič na začetku svoje jezikoslovne poti: Slovenski
knjižni jezik 1–4, so prvič izšli v letih 1965 do 1970, torej
vzporedno z Gradišnikovo knjigo. Je morda založba Obzorja zakrivila
pred dobrega pol stoletja strah pri rabi slovenščine, ker so vse te
knjige izšle pri njej?

Že dolgo vrsto let se strinjam s pripombo Marka Jesenška, da sem
jezikovni purist. S tega gledišča razumem tudi odziv Tomaža Wrabra.
Tudi on si je oblikoval občutek za jezik in njegovo normo pred
desetletji. Oba sva skozi čas ta temelj morda nekoliko obrusila, a v
resnici postajamo vsi postopoma puristi, če nismo zgolj ravnodušni, ko
se naš čut za jezik postopoma vedno bolj razhaja od čuta mlajših
generacij.

Lep pozdrav,
Igor

===

Od: Vesna Mikolič <Vesna.Mikolic na zrs-kp.si>
Date: V pon., 7. feb. 2022 ob 05:54
Subject: Primorski slovenistični dnevi

Spoštovane kolegice, spoštovani kolegi! Letošnji 31. Primorski
slovenistični dnevi, tradicionalno strokovno srečanje primorskih
slovenistov, bodo potekali 7.  in  8. aprila 2022.

Dopoldanski, literarni del, bo  posvečen pisateljema Cirilu Kosmaču in
Pavletu Zidarju, ki sta preživela del življenja v istrskih krajih in
se jima želimo posvetiti ob njunih obletnicah; Kosmačevi 120-letnici
rojstva in 40-letnici smrti ter Zidarjevi 90-letnici rojstva in
30-letnici smrti. Popoldanski, jezikoslovni del, bomo posvetili rabi
lokalnih jezikovnih posebnosti, kot so oljka/oliva, luka/pristanišče
(privez, pristan, terminal), Istra/Obala, Istran/Istrjan/Istrijan,
Izolan/Izoljčan. Prispevki so  lahko z raziskovalnega ali didaktičnega
področja.

Vse, ki vas omenjene teme zanimajo ali se z njimi že ukvarjate,
vabimo, da svoj prispevek prijavite in ga s kratkim izvlečkom (do 250
besed) pošljete do petka, 4. 3. 2022, do 15.00,  na naslov
jelica.maraz na sts.si O izboru prispevkov vas bomo na vaš elektronski
naslov obvestili do 7. 3. 2022. 31. Primorske slovenistične dneve
organizira Slavistično društvo Koper v sodelovanju s SD Nova Gorica in
SD Trst-Gorica-Videm.

Prijazno vabljeni k sodelovanju in lepo pozdravljeni.
Predsednica Slavističnega društva Koper Vesna Mikolič
Senija Smajlagič, koordinatorica PSD