[SlovLit] Z zvezdo upora v očeh -- Marko Brecelj -- Re: Naslavljati

[Miran Hladnik]

https://www.slov.si/mh/galerije/galeri441/index.html -- Z zvezdo upora
v očeh (fotografije); v komentarju
(https://sl.wikiversity.org/wiki/Komentarji_k_fotografijam#Stran_441_Z_zvezdo_upora_v_o%C4%8Deh%2C_5._februarja_2022)
tudi nekaj o Balantiču in občanskem raziskovanju. -- miran

===

From: "Andraž Gombač" <andraz.gombac19 na gmail.com>
To: slovlit na ijs.si
Date: Sat, 5 Feb 2022 13:53:48 +0100
Subject: Marko Brecelj

Članek o Marku Breclju, kantavtorju, performerju, pionirju mehkega
terorizma, tudi edinstvenem mojstru slovenskega jezika:
https://www.primorske.si/kultura/umrl-je-marko-brecelj

Pozdrav!
Ag

===

Od: <kozmaahacic na netscape.net>
Date: V ned., 6. feb. 2022 ob 10:37
Subject: Re: Naslavljati
(https://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2022/007644.html)

Spoštovani dobri kolega Tomaž Wraber! Oglašam ste, ker ste me posredno
dokaj jasno nagovorili. Sam vidim stvari drugače.

Z omenjeno rabo glagola nasloviti/naslavljati smo se na ISJFR
ukvarjali že pred leti in do tega zavzeli tudi jasno stališče:
https://svetovalnica.zrc-sazu.si/topic/3175/glagol-nasloviti-v-pomenu-obravnavati
(vsak odgovor v Jezikovni svetovalnici uskladi uredniški odbor). V
nasprotju z občutkom omenjena raba glagola nasloviti/naslavljati ne
narašča, prisotna pa je bila že v času izdelave prvega SSKJ, kar je
tam in v Pravopisu 2001 tudi precej jasno popisano.

Te informacije tudi precej aktivno širimo. Arhiv moje pošte priča, da
sem to mnenje naše svetovalnice posredoval kar nekaj medijem in drugim
inštitucijam, ki so o tem spraševali naš inštitut, podobno deluje tudi
sistem Jezikovne svetovalnice, kjer je bilo zagotovo odzivov še več.
To so zgolj »aktivni« odzivi, poleg tega si odgovore iz naše
svetovalnice ogleduje čez 3.200 obiskovalcev dnevno, sodeč po lokaciji
uporabnikov tudi v evropskih inštitucijah.

Moja pasja metafora je ustrezna: čuvajski odnos jezikoslovja do
jezika, ki je lahko samo v lasti ozke peščice razsojevalcev, ki sodijo
po občutku in ne po podatkih, je prispeval k brezbrižnosti do jezika
pri "neposvečenih", k strahu pred jezikom. Narejene je bilo ogromno
škode; delo, ki ste ga navedli, je najboljši primer, kako lahko jeziku
z neznanjem in pretirano samozavestjo škodujemo za več desetletij.
Slovenščina je odrastla, uporablja se mnogo širše, kot se je nekaj
desetletij nazaj, in nemogoče jo je uniformirati. Lahko pa dosegamo
veliko, predvsem z ustreznimi informacijami, ki niso sad občutka in
stalne preže, ampak temeljijo na jezikovni analizi in na podatkih.

To pa ne pomeni, da jezikoslovci ne delujemo tudi kot jezikovni
načrtovalci, poglobljeno in z vso odgovornostjo; da ne znamo povedati,
kdaj je kaj v jeziku (utemeljeno) neustrezno. Vsak dan odgovarjamo na
tovrstne dileme. Ker nismo popadljivi, nas ljudje vedno bolj
sprašujejo in vedno bolj uporabljajo naše vire: od slovarskih do
svetovalnih in korpusnih. Usmerjanje in normiranje jezika je del
našega vsakdanjega dela in rednega razmisleka, le način je danes
drugačen, pač podoben načinu pri drugih »odraslih« jezikih.

Kozma Ahačič