[SlovLit] Lirikonfest 2022 -- Re: Nasljavljati -- Cesta

Tor Feb 8 08:52:24 CET 2022

From: "IvoS │ UVKF" <lirikonfest na gmail.com>
To: "slovlit na ijs.si" <slovlit na ijs.si>
Date: Mon, 7 Feb 2022 12:58:12 +0100
Subject: Ob Prešernovem dnevu / Osem festivalnih razpisov – vabil v
21. pomlad Lirikonfesta Velenje (2022)

Ustanova Velenjska knjižna fundacija objavlja ob Prešernovem dnevu
2022 osem literarnih razpisov oz. vabil k sodelovanju v programu 21.
Lirikonfesta (2022) – tradicionalnega književnega srečanja z
mednarodnimi gosti v Velenju – festivala liričnega in potopisnega
občutja. Datum festivala, ki bo predvidoma v juniju (ali septembru),
zaradi nepredvidljivosti zdravstvenih razmer trenutno še ni določen.

Na 21. Lirikonfestu bo predstavljenih 21 festivalno izbranih
slovenskih in tujih književnih ustvarjalcev, prevajalcev in
mednarodnih posrednikov novejše poezije, vabljenih k refleksijam na
temo debatnega književnega omizja O naravi – »puščavi« in »goščavi«
slovenske poezije v 3. desetletju 21. stol. (nenaravnost –
nepristnost, prisiljenost, izumetničenost, neslovenskost; naturnost,
sprevrženost; nadnaravnost – nadizkustvenost in duhovnost;
protestniškost – družbenokritična napadalnost) –

Na Lirikonfestovi Akademiji Poetična Slovenija 2022 bodo podeljene (3
literarne nagrade in dvoje priznanj/plaket): mednarodna Pretnarjeva
nagrada 2022 – častni naslov »ambasador poezije, slovenske
književnosti in jezika« (19. podelitev); velenjica - čaša nesmrtnosti
2022 – vseslovenska literarna nagrada za vrhunski desetletni pesniški
opus za odrasle v 21. st. (17. podelitev); krilata želva 2022 –
vseslovenska literarna nagrada za najboljši knjižno objavljen
slovenski literarni potopis preteklega leta (6. podelitev); Lirikonov
zlat 2022 – mednarodno prevajalsko priznanje/plaketa za vrhunske
festivalne prevode novejše poezije za odrasle (16. podelitev);
Lirikonfestov zlat 2022 – bienalno priznanje/plaketa za najtehtnejši
esej na temo festivalnega književnega omizja (4. podelitev).

21. Lirikonfest bo pospremila v fotomonografijo Lirikonfest Velenje
2002–2022 vključena festivalna antologija Lirikon21 enaindvajsetih
festivalno izbranih avtorjev in prevajalcev slovenske in prevedene
novejše poezije za odrasle, izbranega eseja in refleksij na temo
letošnjega književnega omizja ter izmed knjižnih objav v letu 2020
izbranega slovenskega literarnega potopisa. Mednarodna
književniško-prevajalska rezidenca v Velenju bo z nagradnim
ustvarjalnim bivanjem gostila izbranega književnega ustvarjalca oz.
prevajalca.

V lani zasajenem Gaju poezije Velenje (21 dreves in 21. poetik za 21.
stol.) – promenadnem drevesnem parku z umetniško instalacijo v naravi
(ob velenjskem Škalskem jezeru) v trajnejši poklon novejši vrhunski
slovenski poeziji ter Lirikonfestovim lavreatom (osrednje dobitnikom
nagrade »velenjica - čaša nesmrtnosti 2006–2021 za vrhunske desetletne
pesniške opuse za odrasle v 21. st.) bodo »posvečena« drevesa
letošnjim lavreatom (Lirikonfest Velenje 2022).

Ob letošnjem Lirikonfestu bo v Starem Velenju zaživel s književnimi
omizji in pesniškimi branji Lirikonfestov rezidenčni paviljon
»Rezervat za poezijo«.  Večletna financerja Lirikonfesta sta Mestna
občina Velenje in Javna agencija za knjigo RS. Vabila v Lirikonfestovo
podnebje 2022 so odprta od 8. februarja do 8. oz. 30. marca 2022 in
objavljena na www.lirikonfest-velenje.si  /
http://uvkf.si/sl/osem-festivalnih-razpisov-vabil-v-21-pomlad-lirikonfesta-velenje-2022-

===

Od: Helena Dobrovoljc <helena.dobrovoljc na zrc-sazu.si>
Date: V pon., 7. feb. 2022 ob 13:50
Subject: [Re: Naslavljati]
(https://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2022/007647.html)

Dober dan, Igor. Kar nekaj razlik je med omenjenimi jezikoslovnimi deli.

Stanko Bunc je pripravil nekoliko skrajšano izdajo Slovenskega
pravopisa 1962, torej uradnega priročnika, ki predstavlja družbeno
(ali le jezikoslovno?) soglasje tistega obdobja. Razlog za številne
ponatise je zagotovo ta, da so v tej izdaji odpravljeni vsi napotki,
ki izhajajo iz neposrečene reforme bralec – bravec, od katere je SAZU
že kmalu po izidu priročnika odstopila, véliki pravopis 1962 pa ni bil
ponatisnjen.

Gradišnikova Slovenščina za Slovence (1967) je povsem drugačnega
značaja. Kot zbirka dnevnih opažanj o jezikovni rabi je individualno
delo avtorja, ki sledi njegovemu prevajalskemu, a s perspektive
teorije knjižnega jezika ljubiteljskemu naziranju glede usmerjanja
knjižnega jezika. V njej najdemo tako univerzalne, še danes aktualne
slogovno-slovnične napotke, pa tudi mehanična načela glede jezikovnega
usmerjanja, ki so bila presežena že s Slovarjem slovenskega knjižnega
jezika – zlasti glede vsiljevanja enopomenskega značaja besed
(mlekarica – molznica). Kot je omenil Kozma Ahačič, je bil Gradišnik
vpliven. Njegova dela so pogosto zaživela v internih lektorskih
napotkih različnih časopisnih oz. medijskih hiš in prav ti
»prepovedovalni seznami« lektorskih služb so zagotovo izraziteje
vplivali na podobo slovenskih javnih besedil kot Toporišičevi učbeniki
SKJ 1–4. V teh se je Toporišič ukvarjal s slovničnim opisom, ne z
vrednotenjem leksike. Njegovi učbeniki so bili zaradi novosti tudi v
šolski praksi pogosto potisnjeni vstran s komentarjem »pustimo, kaj bo
prinesel čas«.

Sodobna normativna načela, torej načela vrednotenja knjižnojezikovnih
prvin, so naravnana na čas, v katerem slovenščino uporablja rekordno
število pišočih, in niso predpisovalna, temveč opisujejo raznolik
nabor izraznih možnosti v tej zvrsti. (Še vedno pa gre za knjižni
jezik!) Iz tega nabora jezikovni uporabniki izbirajo sredstva, ki
ustrezajo dejanskim okoliščinam sporočanja, njihovemu okusu, slogovni
maniri, sogovorniku ipd. Zagotovo dajejo pripadniki različnih
generacij prednost različnim izbiram (žal raziskav o tem ni), pomembno
pa je, da se v knjižnem jeziku »srečajo« vsi – tudi udeleženci tega
dopisovanja.

Lep pozdrav.
Helena

 ===

https://cesta.stanford.edu/ -- CESTA (Center for Spatial and Textual
Analysis) na stanfordski univerzi; je bil med predlagatelji
pomenljivega akronima slavist?