[SlovLit] Kajuh in Novak v Dražgošah, Daleč je sonce -- Re: Pravljični motivi Hinka Smrekarja

[Miran Hladnik]

https://slov.si/mh/galerije/galeri438/index.html -- v Dražgošah so v
nedeljo recitirali Kajuha
(https://sl.wikisource.org/wiki/Pesem_matere_treh_partizanov) in pesem
B. A. Novaka Svoboda je glagol
(https://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2020/007040.html); komentar
fotografij je na
https://sl.wikiversity.org/wiki/Komentarji_k_fotografijam#Stran_438_Dra%C5%BEgo%C5%A1e_80_let,_10._januarja_2022
 -- miran

---

Klemen Lah o 'novem' vrednotenju dražgoške bitke (sneto s Klemnovega
družabnega omrežja)

V romanu Daleč je sonce (1951) pisatelj Dobrica Ćosić obravnava eno
najbolj psihopatoloških dejanj druge svetovne vojne: nemška vojska se
za vsak upor proti okupaciji maščuje s pogromom nad prebivalstvom. Za
vsakega padlega nemškega vojaka ubijejo sto nedolžnih civilistov.

Nacistična ideologija je brutalno jasna: upor proti nasilju bo
kaznovan še s hujšim nasiljem. Taka psihopatologija načne moralo
partizanov, saj se ne sprašujejo le, kako se bojevati proti
nasprotniku, ki ne spoštuje nobenih moralnih načel, konvencij in
zakonov, temveč tudi, kako se upreti nasilju, če to prinaša še hujše
nasilje? Dileme ne znajo rešiti, zato partizanski odred razpade.

Podobno dilemo so reševali slovenski partizani, Dražgoše pa so simbol
te strahotne in nerešljive zagonetke - kako se upreti hudemu nasilju,
če to prinese še hujše nasilje?

To, kar osuplja, je teza, da so za pokol vaščanov odgovorni partizani,
češ, po nepotrebnem so izzivali okupatorja. Kako je mogoče, da se
mnogim ta teza zdi sprejemljiva?

Po odgovor ni treba daleč: v ozadju je podobna logika, kot jo na
Slovenskem zagovarjajo družinski nasilneži. Ti vsak odklon od
zapovedanega oziroma vsak odpor žrtve proti njihovemu nasilju razumejo
kot izzivanje ("Ne bi je pretepel, če ne bi izzivala!") in opravičilo
za še hujše nasilje. V interpretaciji pokola civilistov, ki ga je
izvedla nemška nacistična vojska, krivi pa se partizane, se zatorej
skriva zagovor prav te mračne psihopatologije: sugerira nam, da moramo
biti popolnoma tiho in pasivni, kadar nas terorizirajo, sicer
postanemo odgovorni tako za nasilje kot stopnjevanje nasilja.

Take logike, take interpretacije dražgoške bitke ne bi smeli sprejeti.
Če ne zaradi drugega - slišijo jo tudi (družinski) nasilneži in žrtve.
Prve opogumlja, druge ustrahuje.

===

Od: BLAZIC, Milena Mileva <milena.blazic na guest.arnes.si>
Date: V pon., 10. jan. 2022 ob 12:46
Subject: Re: Pravljični motivi Hinka Smrekarja
(https://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2022/007615.html)

Draga Vladka, veljajo nove definicije slikanice (M. Nikolajeva, S.
Beckett, B. Kummerling Meibauer), da je slikanica enota verbalnega in
vizualnega besedila. Tradicionalna delitev na prozo in poezijo ni več
relevantna, tudi zato ne, ker so v trendu avtorske slikanice
(ilustrator in pisatelj sta ena oseba), tudi slikanice brez besedila.
Slikanice so večnaslovniški / večgeneracijski / večtematski žanr - sui
generis, lahko so umetniške / umetnostne / multimodalne … slikanice
slavnih / slikanice o slavnih / identitetne slikanice … digitalne /
poučne / politične slikanice. Na osnovi klasifikacije Unesca in JAK-a
je slikanica do 47 str., nad 48 so ilustrirane knjige, stripi. O tem
je potekala odmevna javna debata.

Maria Nikolajeva: Verbalno in vizualno. Otrok in knjiga 2003
(http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-X97UMMN3).
Sandra Beckett: Crossover Picturebooks: A Genre for All Ages, 2013
(https://www.routledge.com/Crossover-Picturebooks-A-Genre-for-All-Ages/Beckett/p/book/9780415730372).
Bettina Kümmerling Meibauer in Jörg Meibauer: Slikanice in kognitivne
študije. Sodobnost 2020
(https://www.sodobnost.com/bettina-kummerling-meibauer-in-dr-jorg-meibauer-slikanice-in-kognitivne-studije/).
Bettina Kümmerling-Meibauer: The Routledge Companion to Picturebooks,
2018 (https://www.routledge.com/The-Routledge-Companion-to-Picturebooks/Kummerling-Meibauer/p/book/9781138853188).

O Slikanici na Slovenskem so odlično pisali M. Kobe, I. Saksida, J.
Batič in D. Haramija: Poetika slikanice, 2014. Z likovne strani pa
Maruša Avguštin, Tatjana Pregl Kobe, Judita Krivec Dragan, Janja
Batič, Suzana Bricelj idr. V okviru razstave ob 100-letnici slovenske
slikanice (1917-2017) nastaja na dLibu e-zbirka slovenskih slikanic
(http://www.dlib.si/results/?query=%27col%3dSre%C4%8Da+je+v+knjigah%2c+sre%C4%8Da+je+v+slikanicah%27&sortDir=ASC&sort=date&desc=URN:NBN:SI:col-E5AOLYRE&pageSize=25).
Gl. tudi Milena M. Blažić: Sreča je v knjigah. Slovenska slikanica in
literarnozgodovinske prelomnice. Likovne besede 2018
(http://www.likovnebesede.org/110-mileva.html).  Za sodobni čas je
značilna hiperprodukcija slikanic, npr. slikanice o covidu, le ena od
približno 350 slikanic ima strokovno recenzijo
(https://nycdoe.libguides.com/COVID-19ebooks/free).

Lep pozdrav,
Milena Mileva Blažić