[SlovLit] Kratka zgodovina nemške književnosti -- Potopis -- Psevdojezikoslovje -- Re: Alenka Glazer

Sob Apr 18 08:00:44 CEST 2020

From: LUD Literatura <urednistvo na ludliteratura.si>
To: Slovlit Slovlit <slovlit na ijs.si>
Date: Fri, 17 Apr 2020 18:29:17 +0000
Subject: Heinz Schlaffer, Kratka zgodovina nemške književnosti, LUD
Literatura, prevedla in spremno besedo napisala Seta Knop,
prednaročniška cena 15 €

Kratka zgodovina nemške književnosti (Die kurze Geschichte der
deutschen Literatur, 2002) je Schlafferjevo najodmevnejše in
največkrat prevajano delo. Knjiga je napisana v duhovitem esejističnem
slogu, poleg tega – v nasprotju z marsikdaj suhoparnim akademskim
žargonom, podprtim s pretiranim znanstvenim aparatom – ne premore ene
same opombe, navedbe citata ali bibliografske enote. Celotno zgodovino
nemške književnosti strne v nekaj kratkih poglavij. Za edini obdobji
razcveta tako razglasi desetletja 1770–1830 in 1900–1950. Kmalu po
izidu je knjiga sprožila plaz polemik: Schlaffer se namreč svojega
predmeta ne loteva prav nič germanistično, obenem pa dekonstruira
kanonizirana mnenja o dosežkih nemške književnosti. Do nje je
kritičen, a nikakor ne ravnodušen. Tudi to je eden izmed razlogov, da
se njegova knjiga bere napeto kot roman.

Heinz Schlaffer (1939) je nemški literarni zgodovinar in publicist,
dolgoletni profesor literarne vede na univerzi v Stuttgartu, avtor
številnih knjig, kot so recimo Lirika v realizmu (1966),
socialnozgodovinska študija Meščan kot junak (1973), razprava o 2.
delu Fausta kot alegoriji 19. stoletja (Faust: drugi del, 1989),
študija o nastanku estetske zavesti in filološkega spoznanja Poezija
in vednost (1990, razširjena izdaja 2005), razprava o Nietzschejevem
slogu Neobrzdana beseda (2007) ter o ciljih in sredstvih lirike
Pogovori duhov (2012). Redno objavlja tudi literarne eseje in kritike.
Berlinska akademija umetnosti mu je leta 2008 podelila nagrado
Heinricha Manna za esejistiko, Nemška akademija za jezik in
književnost pa leta 2012 nagrado Johanna Heinricha Mercka. V
slovenščino ni bila doslej prevedena še nobena njegova knjiga.

===

Literarni razpisi, literarni dogodki in literarne nagrade ne spadajo
med Slovlitove objave, razen če jih ne spremlja kaka literarnovedna,
jezikoslovna, stanovska ali akademska tema. V naslednjem sporočilu o
nagrajeni knjigi Petre Vladimirov Evforija: 233 kilometrov Pirenejev
ob poti do morja, ki je v  Cobissu označena kot dokumentarna
literatura in leposlovje za odrasle hkrati
(https://plus.si.cobiss.net/opac7/bib/301073664), je to vprašanje
žanra literarnega oz. literariziranega potopisa
(https://sl.wikipedia.org/wiki/Potopis). -- mh

From: "IvoS │ UVKF" <lirikonfest na gmail.com>
To: "slovlit na ijs.si" <slovlit na ijs.si>
Date: Thu, 16 Apr 2020 15:28:03 +0200
Subject: Lirikonfestova potopisna krilata želva 2020 Petri Vladimirov
za knjigo Evforija

[...] Velenjska knjižna fundacija, ki v Velenju že devetnajst let
organizira Lirikonfest – književno srečanje z mednarodnimi gosti in
uglednimi festivalnimi nagradami ter priznanji, razglaša ob svetovnem
knjige 2020 drugega* izmed petih letošnjih lavreatov – (od 21. marca
je že znano, da bo pesnica Lidija Dimkovska letošnja dobitnica
književne nagrade »velenjica - čaša nesmrtnosti« za vrhunski
desetletni pesniški opus za odrasle v XXI. st., medtem ko bo imena
ostalih treh letošnjih lavreatov (mednarodne Pretnarjeve nagrade –
častnega naslova »ambasador slovenske književnosti in jezika« ter
festivalnih priznanj »Lirikonov zlat« za vrhunske prevode novejše
poezije za odrasle, predstavljene v letošnji antologiji Lirikon21, ter
prvič podeljenega priznanja »mlada želva« za najboljši kratki potopis
mladih slovenskih popotnikov) organizator razglasil 9. maja).  [...]

Petra Vladimirov je diplomirala iz psihologije in magistrirala iz
sociologije, od leta 2007 je zaposlena v Vzgojnem zavodu Kranj kot
vzgojiteljica otrok z motnjami vedenja in čustovanja. V prostem času
teče, da ustvarja zgodbe. Nekaj jih je napletla na klasičnih
maratonih, v zadnjih letih pa jih je dopolnila z udeležbami na domačih
in tujih ultratekaških prireditvah. Navdušuje se nad tekmami, ki
potekajo v samooskrbi in tako ohranjajo prvinskost izkušnje v
neokrnjenem okolju, tek pa dopolnjuje s turnim smučanjem in potovalnim
veslanjem. – Leta 2017 se je z Žano Andreevo udeležila Evforije,
233-kilometrske tekaške preizkušnje prek andorskih Pirenejev. Tekmo je
zaradi zloma noge zaključila predčasno. Takoj naslednje leto sta se z
Žano vrnili, da poravnata račune. – (UM) – Na podlagi njunih doživetij
je nastal s »krilato želvo 2020« nagrajeni potopis. [...]

Knjižni prvenec Petre Vladimirov Evforija – 233 kilometrov Pirenejev
ob poti do morja ni le še ena od mnogih knjig o teku, ki so zadnja
leta preplavile knjižni trg. Avtorica domiselno prepleta dve zgodbi –
svojo udeležbo na istoimenski tekaški tekmi v Andori in pohod iz
Kranja do Pirana z varovanci iz vzgojnega doma, kjer je zaposlena kot
vzgojiteljica. – Na prvi pogled bralec mogoče ne razume povezave med
obema zgodbama, vendar pa vsako poglavje odkrije novo plast
sporočilnosti in razbija stereotipe tako o t. i. mladih
»delinkventnih« prebivalcih zavoda kot o udeležencih tovrstnih
tekmovanj, saj jih prehitro označimo za premaknjence, ki po
nepotrebnem ogrožajo svoje zdravje. – Slog je dinamičen, pogovorni
jezik in najstniški sleng pa sta prisotna ravno dovolj, da dodata
občutek avtentičnosti, a nista moteča. Prisotni so tudi lirični opisi
narave, ki stopajo v polje literarnosti, in filozofsko obarvani
kontemplativni odstavki. Petra Vladimirov s svojim inovativnim
pristopom postavlja nove smernice v slovenskem potopisu 21. stoletja
in nas spodbuja, da stopimo izven svojega območja udobja.

Strokovno-umetniški sosvet UVKF/žirija za podelitev književne nagrade
krilata želva 2020: Sonja Porle (predsednica), Urška Zupančič in Ivo
Stropnik

Več o letošnjem Lirikonfestu in lavreatih ter morebitnem spremenjenem
terminu festivalnih dogodkov na spletnih straneh Velenjske knjižne
fundacije – http://www.lirikonfest-velenje.si

===

Venetsko teorijo (https://sl.wikipedia.org/wiki/Venetska_teorija)
uvrščajo v psevdozgodovino
(https://sl.wikipedia.org/wiki/Kategorija:Psevdozgodovina), to pa pod
psevdoznanost. Na slovenski Wikipediji (še) ni kategorije
psevdojezikoslovje, ki jo pozna angleščina
(https://en.wikipedia.org/wiki/Category:Pseudolinguistics). Na to sem
pomislil ob sveži številki zbornika Korenine
(https://korenine.si/proceedings.htm#2015), ki prinaša avtohtonistične
razlage Slovencev
(https://sl.wikipedia.org/wiki/Kategorija:Avtohtonisti%C4%8Dne_teorije),
sklicujoče se tudi na jezik. -- mh

===

Od: Alenka dunja <alenka.dunja na gmail.com>
Date: V pet., 17. apr. 2020 ob 21:01
Subject: Re: In memoriam - prof. Alenka Glazer (1926–2020)
(https://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2020/006992.html)

Dragi Miran,  danes (17. april) sem prejela pošto od pesnice Alenke
Glazer. Kaj čudni so bili prvi občutki ob pismu "iz onostranstva".
Gospa se zahvaljuje za poslane Cvetličice. Vesela sem, da jih je še
doživela. Med drugim je Glazerjeva napisala: Hvaležna sem usodi za
nekdanje srečanje s pesnikom, hvaležna za naklonjenost njegove
soproge.

Lepe dneve, Alenka

P. S.: Kar se pisma tiče, za dva meseca se je zataknilo v predalniku
skoraj soimenjaške družine Zupančič.