[SlovLit] Maribor -- Re: Izgovorjava -- Re: Alenka Glazer (1926--2020)

[Miran Hladnik]

Od: klemencics <klemencics na zrc-sazu.si>
Date: V tor., 24. mar. 2020 ob 16:44
Subject: Re: [SlovLit] Maribor v fikciji
(https://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2020/006991.html)

Drži, da je Maribor mesto v seriji The Witcher, če pa smo natančni, se
to mesto prvotno pojavi v zbirki Wiedźmin (oziroma je znana pod
različnimi naslovi) poljskega pisatelja Andrzeja Sapkowskega, na
podlagi katere je nastala najprej računalniška igra, nato pa še
ameriška TV serija. Zanimivost: v isti zbirki se pojavi tudi Novigrad.

Simona Klemenčič

===

From: "Tanja Mirtič" <tanja.mirtic na zrc-sazu.si>
To: <slovlit na ijs.si>
Date: Tue, 24 Mar 2020 20:23:45 +0100
Subject: Re: Izgovorjava
(https://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2020/006990.html)

Spoštovani, veliko podatkov o izgovoru slovenskih besed lahko najdete
tudi na slovarskem portalu Fran (https://fran.si/). Najnovejše
tovrstne informacije prinaša več rastočih jezikovnih priročnikov, ki
nastajajo na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša, kot sta
denimo eSSKJ in Sprotni slovar slovenskega jezika.

V novem temeljnem razlagalnem slovarju slovenskega jezika eSSKJ bo
kmalu na voljo tudi razdelek Izgovor in oblike, kjer bo poleg
onaglašenih pregibnostno-naglasnih vzorcev in izgovora v
poenostavljeni slovarski transkripciji naveden tudi zapis izgovora v
mednarodni fonetični abecedi IPA.

Lep pozdrav,
Tanja Mirtič

===

Od: Igor Kramberger <k na aufbix.org>
Date: V tor., 24. mar. 2020 ob 18:45
Subject: Re: In memoriam - prof. Alenka Glazer (1926–2020)
(https://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2020/006990.html)

K spominskemu zapisu Toneta Partljiča je mogoče dodati samo
podrobnosti, ki naj ponazorijo njegove trditve o Alenki Glazer. […]

1. Leta 1971 je Alenka Glazer objavila v Slavistični reviji oceno 5.
knjige Župančičevega *Zbranega dela*
https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XO9Y31BR, 462–474, [… Igor,
oprosti za moje krajšanje predolgega zapisa na tem mestu -- miran]
[ki] nas privede do posebnega področja njene raziskovalne in osebne
pozornosti: do mladinske književnosti. V tej oceni najdemo zato tudi
to pripombo: "Naslednje vprašanje, ki se zastavlja, je, ali so vsa
besedila, sprejeta v peto knjigo, res otroška, se pravi, namenjena
ali dostopna otroku. To velja predvsem za doslej nezbrane ali
neobjavljene pesmi, med katerimi sta vsaj dve, ki bi bili sodili že v
prejšnje knjige Zbranega dela." Na koncu ocene je navedeno, da je
bila Alenka Glazer takrat sodelavka Pedagoške akademije v Mariboru.
Tam je med drugim predavala tudi o mladinski književnosti, kar je
prispevalo k temu, da je bila šola med ustanovitelji letopisa, sedanje
revije *Otrok in knjiga*. Z leti je ostala Mariborska knjižnica edini
izdajatelj te revije. In danes je ta revija za znanstvenike iz
akademske sfere manj zanimiva, ker objave v njej ne zagotavljajo tiste
znanstvene žlahtnosti, ki je nujna za preživetje na univerzi. V drugih
kulturah, literaturah in jezikih so presenečeni, da obstaja tako
specializirana revija v slovenskem jeziku, v domačih logih pa je žal
drugače. Morda se bo nekoč našel nekdo, ki bo opisal, katere
ustvarjalne ženske so bile po kriterijih kemikov in njihovih biričev
odstranjene s pedagoške akademije in pozneje fakultete. V takšnem
kontekstu bo mogoče pojasniti znanstveno stisko Alenke Glazer in
razloge, iz katerih ni nikdar dokončala in zagovarjala doktorske
disertacije.

2. Kakor je zapisal Partljič, je Alenka Glazer posvetila ogromno truda
ohranjanju in urejanju očetove ostaline. A vendar je bila dovolj umna,
da je prepustila ureditev izdaje očetovih strokovnih in znanstvenih
besedil zgodovinarju Viktorju Vrbnjaku. Zavedala se je, da so v
ostalini ohranjeni dokumenti, katerih vrednost je znana le še redkim
osebam. Prav to me je enkrat ne le rešilo iz zadrege, temveč mi celo
zagotovilo nepričakovano dopolnitev gradiva.

Ko sem pisal študijo o tem, kako je France Kidrič urejeval Prešerna v
30-ih letih prejšnjega stoletja, sem se opiral na pripovedi Bogomila
Gerlanca o slovenskem prešernoslovju. Zapomnil sem si, da sem videl v
njegovi knjižnici dokumente, drobne tiske, ki so razkrivali zadrege
urednika Kidriča in založnice Tiskovne zadruge. Žal sem v času pisanja
študije tudi vedel, da je bila Gerlančeva knjižnica po njegovi smrti
razpuščena. Edino upanje mi je preostala Alenka Glazer. Nekaj dni po
tistem, ko sem ji pripovedoval, kaj iščem, mi je prinesla kuverto z
nizom dokumentov, ki so še bolj nazorno razkrili nenavadnost
paginacije v Kidričevi izdaji in globočine njene nedokončanosti. Z
vključitvijo tako pridobljenega gradiva je pridobila moja študija na
dokumentarni tehtnosti. Vendar je izšla v zborniku brez znanstvene
teže, a vendar tam, kjer je bilo takrat najbolj smiselno. Poznejše
citiranje v Slavistični reviji to potrjuje na najlepši možen način.
Nisem spraševal Alenke Glazer, kako je lahko tako hitro našla iskano
gradivo, povsem pa sem razumel njeno bojazen, da bi se lahko izgubilo
ali poškodovalo med kopiranjem: ni mi ga posodila, zgolj mi je
dovolila, da sem si naredil kopije.

Pesnik Andrej Brvar me med skoraj vsakim naključnim srečanjem vpraša,
če vem, kdo bi bil pripravljen celovito urediti opus Janka Glazerja.
Tej nalogi se je sedaj pridružila še dodatna naloga. Bosta zmogla in
znala mesto Maribor in njegova univerza vzgojiti in usposobiti nekoga,
ki bo dorasel uredniški nalogi v meri, ki sta jo s svojimi ocenami
treh knjig *Zbranih del* postavila Janko in Alenka Glazer? Joža Mahnič
je na koncu Opomb k 6. knjigi Župančičevega *Zbranega dela* zapisal za
asteriskom: "V zvezi s prejšnjo knjigo, ki je prinesla otroške pesmi s
prevodi, naj opozorim na tele večje napake: […] (Glej Alenke
Glazerjeve kritiko […].)" (Župančič ZD 6: 458, Ljubljana 1972).

Lep pozdrav,
Igor