[SlovLit] Diskriminacija cirilice pri Scopusu -- Re: Iz Tübingena -- Na FF

[Miran Hladnik]

O diskriminaciji ciriličnih objav pri Scopusu
(https://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2019/006898.html) sem
obvestil tudi kolege na forumu Humanist
(https://dhhumanist.org/volume/33/490/). Včeraj pa je prispelo iz
Scopusa dolgo iskreno opravičilo za povzročene neprijetnosti. Spet sem
poln optimizma glede emancipacije pisav in jezikov znanstvenih objav.
Treba bi bilo samo najti učinkovit način za nevtralizacijo
posameznikov, ki na svojo pest spodkopavajo načrt jezikovno pestre
globalne znanstvene krajine. -- miran

===

Od: kahacic <kahacic na zrc-sazu.si>
Date: V pet., 13. dec. 2019 ob 20:31
Subject: Re: [SlovLit] Iz Tübingena, 2
(https://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2019/006902.html)
To: <slovlit na ijs.si>

Izkoriščam poročilo iz Tübingena, da se odzovem na podatka, ki ne
držita, za kar imamo tudi precej otipljive dokaze nedavnih raziskav.
Ker gre za podatka, ki zadevata tudi šolski pouk, se mi zdi smiselno,
da nanju opozorim.

1. »Novi generaciji nemških študentov slovenščine je bilo malo znano,
da je Trubar v Rotenburgu napisal in v Tübingenu l. 1550 izdal obe
prvi slovenski knjigi.«

Prvi dve slovenski knjigi zagotovo nista bili izdani v Tübingenu. Tak
sklep je leta 1799 naredil Christian Friedrich Schurrer na podlagi
ugibanja in logičnega sklepanja, vsi ostali proučevalci Trubarja pa so
ga zgolj ponavljali, saj je bil precej verjeten. Leta 2013 je Helmut
Claus v ugledni reviji Gutenberg-Jahrbuch s pomočjo analize inicialke
L prepričljivo dokazal, da Katekizem in Abecednik ne moreta biti
Morhartova tiska, ampak sta bila natisnjena pri tiskarju Petru Frentzu
v mestu Schwäbisch Hall. Leto zatem sem (v SR in Zeischrift für
Slawistik v nemščini) pokazal, kako se s to ugotovitvijo pojasnijo
tudi nelogičnosti, ki so Franceta Kidriča navedle na sklepanje, da je
Katekizem izšel leta 1551. Letnica 1550 in Tübingen kot kraj natisa si
namreč nasprotujeta (več:
https://srl.si/ojs/srl/article/view/COBISS_ID-53874786).

 2. »[Trubarjeva prevajalska načela se] skoraj popolnoma ujemajo z
Lutrovimi, kakor jih je le-ta zasnoval v svojem Pismo o prevajanju.«

Trubar se je (in podobno za njim Dalmatin) pri prevajanju
svetopisemskih besedil razmeroma strogo držal tedanjih prevajalskih
avtoritet (predvsem Erazma in Lutra). Številčno prevajanje de verbo ad
verbum celo prevladuje, napačnemu vtisu o ujemanju prevajalskih načel
pa je botrovala prav naslonitev na prevajalske avtoritete (več:
http://www.zwingliana.ch/index.php/zwa/article/view/99).

Kozma Ahačič

===

Od: Zajc Božič, Kristina <Kristina.Zajc-Bozic na ff.uni-lj.si>
Date: V pet., 13. dec. 2019 ob 13:36
Subject: Napovednik dogodkov FF

Rektor UL prof. dr. Igor Papič je podelil priznanja študentom Univerze
za posebne dosežke in udejstvovanje na področju obštudijskih
dejavnosti. Med nagrajenci je tudi Pia Hrovat z Oddelka za slavistiko
FF. Priznanje je prejela za prvo mesto v kategoriji prevodov tujih
bohemistov z vsega sveta, ki ga je zasedla na Mednarodnem tekmovanju
študentov češčine kot tujega jezika v prevajanju iz maternega jezika v
češčino v Pragi.

Včeraj je rektor UL prof. dr. Igor Papič podelil nazive zaslužni
profesor in zaslužna profesorica za leto 2019. Naziv so prejeli tudi
prof. dr. Marija Golden, prof. dr. Boža Krakar Vogel in prof. dr.
Marko Polič s FF.

Tatjana Balažic Bulc, Jana Kenda, Meta Lah, Vesna Požgaj Hadži (ur.):
Poti in stranpoti poučevanja tujih jezikov v Sloveniji. Poučevanje
tujih jezikov ima v Sloveniji dolgo tradicijo, in vsak jezik, ki je
del te tradicije, pripoveduje svojo zgodbo. Monografija, ki jo imate v
rokah, povezuje zgodbe posameznih jezikov v zgodbo z zgovornim
naslovom Poti in stranpoti poučevanja tujih jezikov v Sloveniji, ki ga
je navdihnil prispevek o nemščini. Ko govorimo o tujejezikovnem
poučevanju, ne moremo prezreti pomembne vloge – čeprav to ni vedno
najbolj očitno – FF UL, ki omogoča študij ali učenje več kot 30
različnih jezikov in hkrati izobražuje bodoče učitelje jezikov.
[https://e-knjige.ff.uni-lj.si/znanstvena-zalozba/catalog/book/180]