[SlovLit] Cirilica -- Slavica TerGestina -- Re: V Rimu -- Koledar

[Miran Hladnik]

http://web-tribune.com/iza-kulisa/zagrebacki-istoricar-hrvati-spalili-tri-miliona-cirilicnih-knjiga-i-lazirali-istoriju
-- Zagrebački istoričar: Hrvati spalili tri miliona ćiriličnih knjiga
in lažirali istoriju. Web-Tribune 27. nov. 2018.

===

From: blaz <blaz na podlesnik.org>
To: slovlit <slovlit na ijs.si>
Date: Sun, 15 Dec 2019 10:55:53 +0100
Subject: Nova številka revije Slavica TerGestina

Izšla je nova številka revije Slavica TerGestina, prva od dveh, ki
obeležujeta jubilej ustanovitelja in dolgoletnega glavnega urednika
revije Ivana Verča. V njej so zbrani prispevki tistih Verčevih kolegov
in prijateljev, ki v dialogu z njim ustvarjajo vzhodno od
slovansko-romanskega stičišča, ki je kolega tako pomembno zaznamovalo.

Vsebina:
Вместо предисловия / In Place Of An Introduction
Aleksander Skaza: Preverjanje ustvarjenega z mislijo na življenje
(Zapis ob štirih knjigah izbranih del Ivana Verča) / Verifying the
Written while considering Life (On The Four Books of Selected Writings
by Ivan Verč)

Roman Bobryk: Как Пушкин попал в жернова Дерриды… Об одном (почти)
литературном произведении Ивана Верча («соавтор» – А.С. Пушкин) / How
Pushkin was reworked Derrida-style … On a certain (almost) literary
work by Ivan Verč (coauthored by A.S. Pushkin)
Árpád Kovács: К вопросам метапоэтики Гоголя (Смысловой масштаб
«Мертвых душ» и «Ревизора») / The Metapoetical Aspects of Gogol’s
Artistic Thinking
О. М. Гончарова / O. M. Goncharova: Карамзин и Руссо (о повести «Моя
исповедь») / Karamzin and Rousseau (about the story «My confession»)
Miha Javornik: Голубой/-ая Literature and Russian Holiness / Голубая
literatura in ruska svetost
Marko Juvan: Peripheral Modernism and the World-System: Slovenian
Literature and Theory of the Nineteen-Sixties / Periferni modernizem
in svetovni sistem: slovenska književnost in teorija šestdesetih let
20. stoletja
Gábor Kovács: From Narrative Parallelism to Prosaic Metaphor (The
Problem of Counterpart in the Short Story) / От нарративного
параллелизма к языковой метафоре прозы (Проблема дубликата в новелле)

Goranka Rocco: Selbstmarketing, Selbstmanagement, Selbstoptimierung,
Self-Branding, Self-Tracking: soggetto autorazionalizzante e mercato
del lavoro / Self-marketing, Self-management, Self-optimization,
Self-branding, Self-tracking: self-rationalizing subject and the labor
market

Ivan Verč — Izbrana bibliografija / Ivan Verč – Selected Bibliography

PDF celotne številke je na voljo na https://slavica-ter.org/
Blaž Podlesnik

===

From: Sanja Pirc <sanjapirc1 na gmail.com>
To: lektornet <silektornet na list.arnes.si>, slovlit na ijs.si
Date: Sat, 14 Dec 2019 12:18:31 +0000
Subject: V oddaji Slovencem po svetu o lektoratu slovenščine v Rimu

Še en lep prednovoletni pozdrav vsem. Spodaj pošiljam v vednost
(poslušanje) tega, kar sem včeraj na Prvem povedala o nas v Rimu in
Sloveniji oz. po svetu.

Srečno (v) vsem,
Sanja PIrc

https://4d.rtvslo.si/arhiv/slovencem-po-svetu/174658406

===

Wikivir nas spomni, da so na jutrišnji dan 16. decembra umrli Oskar
Hudales, Stanko Majcen in Alphonse Daudet
(https://sl.wikisource.org/wiki/Wikivir:16._december). Z njimi bom
začel, kot to počnem zadnja leta, svoje ponedeljkovo
literarnozgodovinsko predavanje. Brez koledarskega povoda bi se morda
njihova imena pojavila v predavanjih o zgodovinskem romanu, podlistku
in emigrantski literaturi, v naštevalni verigi drugih avtorjev, ali pa
tudi ne. Jubilej ponuja priložnost za njihovo aktualizacijo in za kako
anekdotično podrobnost. Koledarski uvod je ena boljših pedagoških
domislic v mojem strokovnem življenju: predavanje pripne na konkretni
dan, slučajne jubilante poveže z rednimi predavanjskimi temami,
popestri uro, širi obzorje preko geta šolskega kurikula, ozavešča o
tem, kako je slovenska književnost vse kaj več kot tistih nekaj
učbeniških klasikov, na katere obsojamo šolajočo se mladino. Z nekaj
cinizma (vendar ne brez obžalovanja) bi lahko tvegali trditev, da je
jubilejno obeleževanje (proslave, zborniki, razstave, ponatisi,
odkritja kipov) pravzaprav edina trdna postavka slovenske
literarnozgodovinske agende. -- miran