[SlovLit] Literarna Radovljica -- Nemščina na nemških univerzah -- Deseti brat po Josipu Jurčiču
Miran Hladnik
hladnikmiran na gmail.com
Tor Dec 10 20:06:33 CET 2019
Anki Polajnar se zahvaljujem za opombo, naj v predavanju o literarni
Radovljici (https://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2019/006894.html)
upoštevam tudi Prešernovo namero Turjaško Rozamundo preimenovati v
Radolško Razamundo. Med pripravo rokopisa za natis romance v Krajnski
čbelici 1831 si je Prešeren premislil in uredniku Mihu Kastelcu
naročil, naj Rozamunda ostane kar Turjaška, ker je tako bolj
blagoglasno kot Radolška. Njegovo pismo Kastelcu se ni ohranilo, pač
pa poročilo njem v Prešernovem pismu Čopu 20. 2. 1832. Objavil ga je
najprej Fran Levec v Ljubljanskem zvonu 1888
(http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GUGT1FYF ;
https://sl.wikisource.org/wiki/Tretje_pismo_Franceta_Pre%C5%A1erna_Matiju_%C4%8Copu,_20._februar_1832).
O tej nameri poroča v opombah k Rozamundi v izdaji Prešerna 1952
Slodnjak, zato je nenavadno, da opombe k Rozamundi v 1. knjigi
Prešernovega Zbranega dela (1965) v zbirki klasikov v uredništvu Janka
Kosa tega podatka o genezi Turjaške Rozamunde nimajo in se pojavi šele
v opombah k Prešernovim pismom v drugi knjigi Zbranega dela 1966.
Podajam idejo, da z opombami intenzivno opremimo Prešernove pesmi na
Wikiviru in s tem približamo njihovo sporočilo današnjemu bralcu. Vsaj
za Radovljičane sem prepričan, da jim bo Prešernov neuresničeni načrt
Radolške Rozamunde vzbudil dodatno zanimanje za romanco. -- miran
===
https://www.faz.net/aktuell/karriere-hochschule/hochschulen-in-bayern-wollen-mehr-englischsprachige-studiengaenge-16431456.html
-- Heike Schmoll: Mehr rein englischsprachige Studiengänge.
Frankfurter Allgemeine Zeitung 14. 10. 2019 (Mladenu hvala za povezavo
na članek o nemščini, ki izginja z nemških univerz).
===
Od: Vladimir Nartnik <vladimir.nartnik1 na guest.arnes.si>
Date: V tor., 10. dec. 2019 ob 19:01
Subject: Deseti brat po Josipu Jurčiču
Deseti brat Josipa Jurčiča iz leta 1866 pravzaprav že s svojim
naslovom kaže na števno naravnanost romana. Dano delo ima tudi toliko
poglavij, kolikor je črk v slovenski abecedi:
A E J O T
B F K P U
C G L R V
Č H M S Z
D I N Š Ž
Čisto na sredi je črka L, ki ustreza XIII. poglavju:
I VI XI XVI XXI
II VII XII XVII XXII
III VIII XIII XVIII XXIII
IIII VIIII XIIII XVIIII XXIIII
V X XV XX XXV
V romanu sta dve četverostavi: bežno četverostavo oblikujejo Marijan
in Manica ter Lovre in Marička v XIII. poglavju, stalno četverostavo
spet Lovre in Manica ter Marijan in Marička v XXV. poglavju romana.
Hkrati se ljubezenski trikotnik med Marijanom, Manico in Lovretom ob
Manicinim stricu Dolefu prevesi v družinski trikotnik med Marijanom,
Petrom in Martinkom ob Petrovem nečaku Lovretu. Poglavja so vrh tega
razporedljiva v križ 1 + 7 + 13 + 19 + 25 ter 5 + 9 + 13 + 17 + 21 na
Martinkovem nagrobniku:
1
6 2
11 7 3
16 12 8 4
21 17 13 9
5
22 18 14 10
23 19 15
24 20
25
Nagrobnik pa se strne v magični kvadrat
[https://sl.wikipedia.org/wiki/Magi%C4%8Dni_kvadrat -- mh] tako, da
sta dodatni prekotnici 3 + 8 + 13 + 18 + 23 ter 11 + 12 + 13 + 14 + 15
skladni z naslovom romana tudi v smislu rimske cifre X:
11 24 7 20 3
4 12 25 8 16
17 5 13 21 9
10 18 1 14 22
23 6 19 2 15
Vsaka vrstica ali stolpec prav tako da slavnostni seštevek 65,
podeseterjen v 650.
Vlado Nartnik
Dodatne informacije o seznamu SlovLit