[SlovLit] Literarna Radovljica -- Na Slovenski matici -- V Beogradu

[Miran Hladnik]

Miran Hladnik: Literarna Radovljica. Predavanje bo predstavilo nekaj
manj poznanih književnikov, ki so se rodili, živeli ali umrli na
področju današnje občine Radovljica, ter radovljiške kraje in
osebnosti, ki so doživeli literarno tematizacijo. To so iz zgodnejših
časov protestantski pridigar Peter Kupljenik, ki je zgorel na grmadi v
Rimu, pesnik Jožef Žemlja, ki je s pesnitvijo Sedem sinov konkuriral
Prešernu, duhovnik in popotnik Josip Lavtižar, ki je literarno obdelal
radovljiško zgodovino (Pusti grad, grad Kamen, Hudi grad), in Joža
Lovrenčič, ki je v povesti Pereči ogenj ovekovečil ljudi izpod
Jamnika. -- Četrtek 12. 12. 2019 od 18.00 do 19.00, Mestni muzej,
Linhartov trg 1, Radovljica, vstop prost
(https://www.mojaobcina.si/radovljica/dogodki/literarna-radovljica.html).

===

Od: Ignacija Fridl Jarc <urednistvo na slovenska-matica.si>
Date: V pet., 6. dec. 2019 ob 21:06
Subject: Slovenska matica - Decembrske novice in novosti

Ponedeljek, 16. december 2019, ob 18. uri, Dvorana Slovenske matice,
Kongresni trg 8/I, Ljubljana, Pogovorni večer o slovenščini med
globalizacijo in konzervacijo.

Slovenski matici se v skrbi za slovenski jezik tokrat pridružujeta
Ženski odbor SC PEN Mira in prvi ženski Rotary klub Ljubljana NIKE, ki
pripravljata pogovorni večer o slovenščini med globalizacijo in
konzervacijo. Poleti so javnost razburili glasovi kulturnikov in
uglednih institucij, da je slovenščina, naš materni jezik, ki nas je
ustvaril in je temelj naše identitete, ogrožena, celo zavržena.
Najhujši očitki so se zgrnili prav na univerzitetno in
znanstvenoraziskovalno politiko, češ da višje vrednoti izražanje v
angleščini. Zdi se, da je njihov krik osamljen in preslišan, saj
kolesje globalizacije, v katero so vključeni mladi Slovenci med
študijem in po njem, melje neizprosno dalje. Za uspeh znanosti je
pomembna angleščina. V povezanosti študija v evropske tokove mladi
govorijo angleško. V poslovnem svetu ni rasti brez angleščine. Kako
lahko torej ohranimo ljubo slovenščino? Kako naj jo gojimo in ji
dajemo zagon za rast in razvoj? Kako mlade in stare prepričamo, da ni
Slovenije brez slovenščine in da ni identitete brez jezika? Kako naj
kultura, znanost in gospodarstvo plujejo med čermi svetovnih tokov in
ohranjajo dušo naroda? Kako naj prepričamo več kot milijon Slovenk in
Slovencev, da njihov obstoj biva v branju in knjigah, ki jih niso
vzeli v roke, niso prebrali, kaj šele kupili? Odgovore na vprašanja
bodo cenjeni gostje dr. prof. Vesna Mikolič, univerzitetna profesorica
slovenščine in vodja Odseka za slovenski jezik pri Slovenski matici,
dr. prof. Marko Stabej, vodja Komisije za jezikovno strategijo
Univerze v Ljubljani, Nataša Detič, založnica in predsednica Društva
slovenskih založnikov, in dr. Iztok Seljak, direktor Hidrie Holdinga
d. o. o. in prihodnji guverner Rotary Slovenija, iskali z moderatorko
pogovora Tanjo Tuma.

Četrtek, 19. december 2019, ob 11. uri, Dvorana Slovenske matice,
Kongresni trg 8/I, Ljubljana, tiskovna konferenca – predstavitev
Matičinih knjižnih novosti.

Na zadnji tiskovni konferenci Slovenske matice v letu 2019 bo posebna
pozornost posvečena predstavitvi slovenskega prevoda Anouilhove drame
Antigona. Slovenska matica je v svojih žlahtnih založniških letih
izdajala zbirko Vezana beseda, v kateri so izšli na primer Župančičevi
prevodi Shakespearovih del. Danes se izdajanju dramskih del skoraj vse
založbe izogibajo, zato ni presenetljivo, da Slovenci doslej nismo
imeli knjižnega natisa tako pomembnega dramskega besedila, kot je
Anouilheva Antigona, ki je eno najbolj kontraverznih in
interpretiranih dramskih besedil 20. stoletja. Drama je bila prvič
uprizorjena leta 1944 v času nacistične okupacije Francije, zato je v
okupiranem Parizu doživela povsem nasprotujoče interpretacije. Vendar
je poleg političnih in družbeno angažiranih vprašanj eden vidnejših
francoskih dramatikov 20. stoletja pomemben predvsem zaradi njegovih
spraševanj o zlu in ohranjanju čistosti, o brezsmislu vsakršnega upora
posameznika. Le malokdo pa ve, da je Dominik Smole, preden je napisal
svojo lastno, znamenito slovensko Antigono, prebral slovenski prevod
te Anouilhove igre, ki ga je Bogomil Fatur pripravil za akademijsko
predstavo konec petdesetih let. Zato je knjižna izdaja Anouilheve
Antigone v slovenščini pomembna tudi za raziskovanje vplivov in
sorodnosti med obema besediloma. Anouilhovo dramo je v slovenščino
prevedel Aleš Berger, obsežno spremno besedo pa je napisal Janez
Pipan.

Predvidoma bomo predstavili še literarno-zgodovinske študije prof. dr.
Matevža Kosa Leta nevarnega življenja. Pet fragmentov o slovenski
literaturi in drugi svetovni vojni. »Matevž Kos v knjigi Leta
nevarnega življenja stavi na literarnozgodovinsko poetiko fragmenta,
na to, da lahko fragment, ki celote ne poskuša zajeti po dolgem in
počez, o njej vendarle pove več kot izčrpna sinteza. Poleg tega daje
bralcu jasno vedeti, da s svojo literarnozgodovinsko pripovedjo, ki
literarni kaj in kako dopolnjuje zlasti z zgodovinskim kontekstom,
plete zgodbo, zgodbo o zgodbah. Podoba celote, ki se izpisuje na
straneh Kosove knjige, nikakor ni enoznačna, zaznamovana z vnaprejšnjo
avtorjevo sodbo. Zgodovina je »temna snov«. Zgodovinsko dogajanje na
Slovenskem med drugo svetovno vojno se Kosu kaže kot veriženje
navzkrižnih procesov – »okupacija, upor, revolucija, protirevolucija,
državljanska vojna, kolaboracija« –, s tem da so legitimnost upora
načeli revolucionarno nasilje med vojno in množični pomori po njej,
legitimnost odpora proti revolucionarnemu nasilju pa sodelovanje z
okupatorjem. V tej zapleteni konstelaciji »preostanek« rešuje
literatura, pričevanjska in izmišljijska. Literatura ta presežni
preostanek lovi bodisi iz perspektive jaza v avtobiografski dnevniški
prozi ali romanu bodisi z večperspektivično pripovedjo v polifonem
romanu: s svojim vsakokratnim tako resniči to, kar se je, in tisto,
kar bi se lahko zgodilo. V Kosovih fragmentih se kot najboljša
slovenska literatura o drugi svetovni vojni navsezadnje izkristalizira
pisanje, ki ga odlikujejo piščeva brezobzirna iskrenost do sebe
oziroma drža brez predsodkov do drugih, čutnonazorno priklicevanje
človeške izkušnje in slogovna ekonomija, ki nedoumljivost in
strašljivost človeške usode prikazuje asketsko, z 'manj je več',« je o
najnovejši Matičini literarno-zgodovinski monografiji zapisal prof.
dr. Vid Snoj.

===

From: "Maja Đukanović" <majadjukan na outlook.com>
To: "slovlit na ijs.si" <slovlit na ijs.si>
Date: Sat, 7 Dec 2019 13:23:27 +0000
Subject: Dnevi slovenskega filma v Beogradu

V Beogradu so se pričeli peti po vrsti Dnevi slovenskega filma, ki jih
organizira Društvo Slovencev Sava, podpirajo pa številne kulturne
organizacije in medijske hiše. Za letošnje Dneve slovenskega filma so
tudi letos prevode prispevali mladi beograjski slovenisti: Monika
Bogdanović,  Marija Miljković, Jelena Bulatović, Vanja Nešovanović,
Marija Stojiljković, Vanja Praizović, Željko Marjanović in Vera
Majstorović, pod mentorstvom mag. Nenada Popovića s FDU ter dr. Tanje
Tomazin in dr. Maje Đukanović s Filološke fakultete v Beogradu. V
okviru festivala bodo v Jugoslovanski kinoteki in Študentskem
kulturnem centru, ter v Novem Sadu, Smederevu, Kovinu, Pančevu, Nišu
in Vršcu, predstavljeni izbrani slovenski celovečerni in dokumentarni
filmi, s podnapisi v srbščini. Več o slovenističnih dejavnostih v
Beogradu na: https://www.facebook.com/Sloven%C5%A1%C4%8Dina-v-Beogradu-1749989428583000/

Z veselimi decembrskimi pozdravi,
Maja Đukanović