[SlovLit] Razpečavati -- Marc L. Greenberg -- V Mariboru o Juretu Deteli

[Miran Hladnik]

Od: Marko Snoj <marko.snoj na zrc-sazu.si>
Date: V sob., 8. jun. 2019 ob 13:59
Subject: RE: [SlovLit] Razpečavati
(https://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2019/006714.html)

Tipologija takih primerov (še) ni narejena, a skoraj ne verjamem, da
bi bilo mogoče ločnico potegniti med prevzetim in domačim (ali
"domačim") besedjem. Primera kolaborirati in kolaboracija : sodelovati
in sodelovanje kažeta drugačno nagnjenost kot distribuirati :
razpečevati. Sorodno dogajanje bi lahko opazovali na polju politične
korektnosti.

---

Od: vnart <vladimir.nartnik1 na guest.arnes.si>
Date: V ned., 9. jun. 2019 ob 21:32
Subject: Re: razpečavati

Med SSKJ in SP 2001 je drobna razlika v tem, da se nedovršna oblika k
sestavljenki razpečati po prvem slovarju rajši glasi razpečavati
(ukradeno blago, mamila, ilegalno literaturo), po drugem pa samo
razpečevati (ponarejene bankovce).

Prvi slovar nadalje navaja slabšalno sestavljenko spečati se (s
tujcem, z vsako žensko), drugi pa le spečati se (z vsako žensko).

Po SSKJ je podobno poučen povratni glagol pečati se (z lovom, s
politiko), medtem ko je po SP 2001 ustrezni glagol pečati se (z lovom)
naveden brez politike, kar bi kazalo, da je politika tedaj že tonila v
odljudnost.

Vlado Nartnik

===

https://www.academia.edu/39481951/Dr._Marc_Greenberg_Awarded_a_Festschrift?email_work_card=title
-- Barbara Koval Nelson: Dr. Marc Greenberg Awarded a Festschrift.
Slovenian American Times, 2019. Academia.edu.

===

From: "Natalija Ulčnik" <natalija.ulcnik na um.si>
To: "slovlit na ijs.si" <slovlit na ijs.si>
Date: Mon, 10 Jun 2019 08:14:17 +0000
Subject: VABILO Slavističnega društva Maribor in Alumni kluba Oddelka
za slovanske jezike in književnosti

"Pesmi so edini krik / razbeljenega rojstva": pogovor ob izidu Zbranih
pesmi Jureta Detele. Pogovor bo potekal v četrtek, 13. 6. 2019, ob 18.
uri v klubu Wetrinsky v Vetrinjskem dvoru, Vetrinjska ulica 30,
Maribor.

Dva zvezka Zbranih pesmi na več kot tisoč straneh zajemata celotno
doslej znano Detelovo pesniško zapuščino; velika večina pesmi in
fragmentov je objavljenih prvič. Pesmim iz treh že objavljenih
pesniških zbirk in revijalno objavljenim pesmim sledijo doslej neznane
pesmi iz zapuščine, fragmenti, osnutki nedokončanih pesmi, ki se v
razmerju do že objavljenih zbirk vzpostavljajo na način »dialektične
protiigre«.

Jure Detela (1951‒1992) je dosledno sledil osnovnim premisam lastnih
pesniških postopkov ter z zahtevami po doseganju vzvišenega oziroma
sublimnega ustvarjal notranjo napetost svojih pesmi; možnost
transformacije zavesti, ki jo je kontinuirano kritično presojal, se
vzpostavlja prav v vzdržanju te napetosti. Kot je zapisal urednik
Zbranih pesmi in avtor spremne študije Miklavž Komelj, Detelova
poezija »evocira neko stanje zavesti, ki je tako drugačno od
obstoječega, da potrebuje velike časovne daljave in velike premike v
kolektivni zavesti, da bi bila lahko resnično dojeta«. Z Miklavžem
Komeljem se bo pogovarjala Branislava Vičar.

Pred pogovorom bo izveden performans, ki bo povezal nekatere Detelove
pesmi in fragmente iz zapuščine v sporočilo njegovega pojmovanja
poezije. Performans bosta izvedla Tomaž Podbevšek in Izidor Gavez.
Dogodek organizirata Slavistično društvo Maribor in Alumni klub
Oddelka za slovanske jezike in književnosti s podporo Kooperative
Peron in Vetrinjskega dvora (Narodni dom Maribor).

Vabljene, vabljeni!
Branislava Vičar,
predsednica Slavističnega društva Maribor