[SlovLit] Ob povedi in stavku -- Razpis za jezikovne vire in tehnologijo -- Uporaba Kajuha in Prešerna -- Alojz Rebula (1924--2018) -- Stoletje Hlapcev

Miran Hladnik gmail miran.hladnik na gmail.com
Pet Okt 26 18:36:44 CEST 2018


From: "Marja Bešter Turk" <marija.bester1 na guest.arnes.si>
To: <slovlit na ijs.si>
Date: Thu, 25 Oct 2018 18:26:38 +0200
Subject: Ob povedi in stavku
(https://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2018/006478.html)

Spoštovani! Odzivam se na e-dopisa V. Nartnika.

1. Kolikor je meni znano, se za utterance v slovenščini uporabljajo
izrazi izrek in izjava ter poved (v šolski rabi).
2. Ob predlogu za izraz stavkovje bi omenila Toporišičeva izraza
stavčje in sostavčje (gl. Enciklopedijo slovenskega jezika).

Lep pozdrav
Marja Bešter Turk

===

From: Simon Krek <simon.krek na guest.arnes.si>
Date: V pet., 26. okt. 2018 ob 15:58
Subject: [SDJT-L] Vabilo na strokovni dialog v zvezi s pripravo
javnega razpisa razvoj slovenščine v digitalnem okolju – jezikovni
viri in tehnologije

Povezava: http://www.mk.gov.si/si/medijsko_sredisce/novica/7704/

Lep pozdrav,
Simon

===

https://sl.wikiversity.org/wiki/Zakaj_se_spominjamo -- M. Hladnik,
Zakaj se spominjamo; izgovor za objavo tele povezave je omemba Kajuha
in Prešerna.

===

https://sl.wikipedia.org/wiki/Alojz_Rebula -- Alojz Rebula je bil z
disertacijo o slovenskih prevodih Božanske komedije tudi literarni
zgodovinar.

===

From: "Slovenski gledališki inštitut" <mihael.cepeljnik na slogi.si>
Date: Fri, 26 Oct 2018 14:36:47 +0200
Subject: Vabilo. Simpozij STOLETJE HLAPCEV (četrtek, 8. 11. ob 9.30 v SLOGI)

Vljudno Vas vabimo na simpozij STOLETJE HLAPCEV, ki ga organiziramo
Slovenski gledališki inštitut (SLOGI) in Akademija za gledališče,
radio, film in televizijo (UL AGRFT) v četrtek, 8. novembra 2018 ob
9.30 v dvorani Slovenskega gledališkega inštituta (1. nadstropje,
Mestni trg 17, Ljubljana).

Nemalo znamenitih replik iz danes kanonizirane drame Ivana Cankarja je
že ob nastanku sprožilo burne odzive, kar je vplivalo na samo
uprizarjanje dela. Pravzaprav je Cankar zaplete napovedal že ob
zasnovi Hlapcev. Svojemu založniku je septembra 1909 pisal: »Drama bo
napravila večji kraval nego 'Za narodov blagor'. Naredil sem veren
portret naših sedanjih nadvse umazanih političnih razmer. Če pride na
oder, bodo tulili; in priti mora!«

Vladna cenzura je, kot zapiše drugje, »osumila celih – 62 mest«,
»odstavkov, ki so bajè nevarni za javni mir in red«, in tako
preprečila načrtovano uprizoritev v Ljubljani. Ob izidu drame konec
januarja 1910 se je še zaostrilo: eno izmed neugodnih kritiških mnenj
je spodbudilo klerikalno učiteljstvo k objavi protesta z javnim
pozivom deželni vladi, »naj zabrani, da se omenjeno grdenje
učiteljstva ne bo smelo javno uprizarjati«. Vrstili so se polemični
odzivi in usoda Hlapcev je bila odločena: še dolgo niso ugledali luči
odra.

Uprizoritve Cankar za časa življenja ni doživel in tudi ljubljansko
gledališče, katerega svež začetek je zaznamovala preselitev delovanja
iz stavbe današnje Opere v današnjo Dramo, se v prvi povojni sezoni ni
odločilo zanjo. Hlapci so odrski krst naposled dočakali v obnovljenem
Slovenskem gledališču v Trstu 31. maja 1919, v režiji Milana
Skrbinška.


Dodatne informacije o seznamu SlovLit