[SlovLit] Zgodovinski roman v Trstu -- Besedoholik -- Re: Jezik in spol

[Miran Hladnik gmail]

From: Ignacija Fridl Jarc <urednistvo na slovenska-matica.si>
Date: V sre., 24. okt. 2018 ob 09:50
Subject: Toledski plameni in zgodovinski literarni žanr

VABILO na predstavitev slovenskega prevoda Angionijevega romana
Toledski plameni in pogovor o dilemah prevajanja zgodovinskih
literarnih žanrov v torek, 30. oktobra 2018, ob 18. uri, Tržaško
knjižno središče, Trg Oberdan 7, Trst.

Roman Toledski plameni je prvi prevod kakega dela italijanskega
pisatelja Giulia Angionija v slovenščino. Kritiki ga štejejo za
njegovo najboljše delo, saj je zanj prejel kar štiri pomembne
italijanske literarne nagrade. Glavni lik je resnična zgodovinska
osebnost - enainštiridesetletni Sigismondo Arquer, prvorojenec družine
sodnika iz Cagliarija in generalni tožilec Sardinskega kraljestva, ki
junija 1571 v celici inkvizicijskega zapora v Toledu čaka na smrt na
grmadi.

Ob izidu slovenskega prevoda Toledskih plamenov, ki ga je izdala
Slovenska matica, bosta prevajalec Vasja Bratina in Miran Košuta,
profesor slovenske književnosti na Oddelku za humanistične študije
Univerze v Trstu, spregovorila o zgodovinskem romanu ter razpetosti
žanra med upoštevanjem resničnih dejstev in domišljijsko svobodo
avtorja. Zanimiv konec Angionijevih Toledskih plamenov namreč ne
sovpada povsem z zgodovinskimi podatki o Sigismondu Arquerju.

Toledskih plamenov pa s Trstom ne povezuje le to, da se v njem stikata
oba jezika, v katerih sta napisana izvirnik in prevod, ampak tudi
dejstvo, da je glavna oseba romana prijateljevala s koprskim škofom in
kasnejšim luterancem Petrom Pavlom Vergerijem, ki je najprej odločilno
pripomogel k temu, da je moral Primož Trubar oditi iz Trsta, nato pa
postal njegov velik prijatelj in tesen sodelavec.

===

From: "Lucija Mandić" <luc.mandic na gmail.com>
To: slovlit na ijs.si
Date: Wed, 24 Oct 2018 11:49:36 +0200
Subject: Besedoholik

Drage študentke in študentje slovenistike! Z novim študijskim letom
vas ponovno vabimo k soustvarjanju naše oddelčne revije! Sprejemamo:

- razprave s področja jezikoslovja in literature
- intervjuje
- eseje
- literarne, gledališke in filmske kritike
- poročila o dogodkih povezanih s stroko (konference, natečaji,
nagrade, simpoziji, ipd.)
- prispevke o aktualnem dogajanju na oddelku in študentski problematiki
- poezijo, prozo, dramatiko in literarne prevode
- likovna dela in fotografije

Vsa vprašanja, predloge ter seveda prispevke sprejemamo na naslov
besedoholik na gmail.com, lahko pa nam pišete tudi na našo Facebook
stran. Urednice in uredniki posameznih rubrik se že veselimo vaših
prispevkov
in idej, pri pisanju pa vam bomo z veseljem tudi pomagali in svetovali.

Lepo vabljeni!
Uredništvo Besedoholika

===

From: <vlado na zrc-sazu.si>
Date: V sre., 24. okt. 2018 ob 15:52
Subject: Jezik in spol (re:
https://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2018/006472.html)

Pri samostalnikih ženskega spola se ne da povsem zamolčati stilne
rabe, ko se zaznamuje kakšna izrazita lastnost ne le ženske, ampak
tudi moške osebe. Lastnost ene in druge namreč lahko velja za izrazito
pozitivno ali izrazito sočutno ali izrazito negativno.

Izrazito pozitivno lastnost recimo zaznamujejo samostalniki: šiba
božja, vaša gnada, živa kronika, vladna gorila, svetla izjema, bela
vrana, velika živina, osebnost, vaša prevzvišenost, moja skromnost ali
njegova cesarost.
Izrazito sočutno se rabijo samostalniki žabica, sirota ali reva vboga.

Izrazito negativno lastnost zaznamujejo samostalniki: baba, baraba,
žaba, grdoba grda, lenoba lena, ... jasna, popolna zguba, poturica,
prasica na kvadrat, siva eminenca, kriva priča, taka gnida, čisto
navadna prismoda, neroda nerodna, zgaga, nadloga vseh nadlog, spaka,
sraka, packa, čveka, pokveka, spetka, znana špeckahla, šema
našemljena, maškara, cmera cmerasta, pijandura pijana, pokrita rihta,
mojster skaza, mevža mevžasta, šleva šlevasta, lakot lačna, pošast
ostudna, nesramnost nesramna ali nemarnost nemarna.

Vlado Nartnik