[SlovLit] Izražanje spolne nebinarnosti -- Re: Nicht groß ist mehr des Tages Rest

Tor Apr 17 15:30:31 CEST 2018

From: "Tamara Šterk" <sterk.tamara na gmail.com>
To: slovlit na ijs.si
Date: Tue, 17 Apr 2018 12:26:36 +0200
Subject: Re: Izražanje spolne nebinarnosti
(https://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2018/006310.html in prej)

S prispevkom bi radi nekoliko razkadili meglo, ki se je nad nekatere
pojme v povezavi s podčrtaji in jezikoslovjem spustila predvsem zaradi
laičnih posameznikov, na žalost pa tudi zaradi nekaterih jezikoslovno
izobraženih, ki včasih niso sposobni stopiti korak stran od golega
aktivizma in sledenja modnim trendom ter celostno pogledati na predmet
razprave.

Najprej se moramo pogovoriti o generičnosti oz. nezaznamovanosti
moškega slovničnega spola. Ta je v jeziku prisotna zaradi
ekonomičnosti in sistematičnosti, ne pa zaradi teženj po nadvladi
določene družbene skupine. Prav ti, ki jim generični moški spol ne gre
z jezika, brez težav ločujejo med biološkim in družbenim spolom –
zakaj ne slovničnim? Iz zgodovinskih okoliščin lahko sklepamo o
razlogih za trenutno stanje, a danes med odnosom in uporabo jezikovne
oblike ni nujne vzročno-posledične zveze, razen na arbitrarnosimbolnem
polju kulturnih teoretikov, ki so jih nekateri očitno zamenjali za
edino zveličavno Resnico.

Kot drugo moramo poudariti, za kaj pri nezadovoljstvu zaradi uvajanja
podčrtajev gre: nikakor se ne pogovarjamo o omejevanju ali
zapovedovanju zasebne rabe, problem tiči v nekritični rabi v
besedilih, ki jih objavljajo javne ustanove in njihovi predstavniki.
Še zlasti je ironično, da se to dogaja na fakulteti z jezikoslovnimi
oddelki. Tako na primer vse pogosteje dobivamo podčrtajev polna
fakultetna elektronska sporočila in gledamo (javne) razglase ter
objave, in to nikakor ne samo na družbenih omrežjih. Pričakovanje, da
se tovrstna praksa in pritiski prenehajo, je po našem upravičeno.

Srž tiči zlasti v veliki nesistematičnosti in nesmotrnosti rabe
podčrtajev. Nikakor ne razumemo
spevov, ki temeljijo npr. na povsem arbitrarnem pojmovanju, da
»podčrtaj povezuje, poševnica pa deli«. Prav lahko bi zagovarjali
obratno stališče ali pa opozorili, da je vse nebinarno zreducirano na
ločnico med moškim in ženskim, torej ne gre za povezovanje, niti za
nadgradnjo poševnice, ki je vsaj pravo ločilo.

Predvidevamo, da bi raba sčasoma nehala pretiti le očesnemu živcu in
bi pronicala tudi v govorjeni jezik. V pričakovanju tega nesrečnega
dne požiramo solze – mar nas bodo po novem naslavljali s študentike
oz. študentkei?

Zaskrbljujoča je tudi obravnava jezika kot preprostega orodja,
sredstva, in ne kot kompleksnega
sistema. Če bi sledili argumentaciji nekaterih, bi morali pristopiti
sistematično (npr. tudi zaimek »kdo« omogoča le moško obliko), kar bi
zahtevalo popolno revolucijo v jeziku. Je rušenje sistema na podlagi
kapric res potrebno?

Podobno ne moremo sprejeti, da si nekateri jezikoslovje – zlasti
preskriptivistično vejo – predstavljajo v stilu načrtov stalinističnih
petletk, ad hoc uvajajo nepremišljene rešitve in pregledujejo “spolno
občutljiv jezik”.

Pri tem nikakor ne gre za »spremembe od spodaj« (ali s strani mladih),
kot včasih preberemo v
strokovnih člankih, ampak za izjemno omejeno rabo, ki se na fakulteti
osredotoča zlasti na nekatere profesorje sociologije in sorodnih ved.
Torej gre prav za predstavnike »institucionalizirane vednosti«, ki jo
taisti članki radi kritizirajo.

K temu zaradi implicitnega cilja, ki ga je čutiti, dodajamo, da
zaenkrat ni znano, da bi uporaba
jezikovnih (slovničnih) oblik vplivala tudi na odnose v družbi – dokaz
za to so spolno nevtralni jeziki.

In kot zadnje: zakaj bi brali Orwella, če nam dandanes newspeak,
prijetno posoljen s floskulami o »preseganju spolne binarnosti«,
servirajo kar na fakulteti.

Pa zdrave_i ostanite!

Študentje Niki Hüll, Blaž Istenič in Tamara Šterk

---

Od:  <vlado na zrc-sazu.si>
Datum: 17. april 2018 15:10
Zadeva: Re: Izražanje spolne nebinarnosti

Bojim se, da gre v razpravi na temo spolne nebinarnosti za naravnost
nesrečno mešanje pojmov. Slovar slovenskega knjižnega jezika navaja za
besedo SPOL tri pomene:

- značilnosti, po katerih se bitja delijo na moška in ženska;
- spolni nagon, spolnost;
- značilnost samostalniške besede, ki jo navadno kaže končnica
pridevniške besede ob njej.

Slovenščina v tem posnema nemščino, ki za prvi in zadnji pomen prav
tako uporablja eno besedo, se pravi SPOL = GESCHLECHT. Drugače je v
angleščini: tam se za prvi pomen uporablja beseda SEX ter za drugi
pomen beseda GENDER. In tako je v nadaljnjih slovanskih jezikih glede
na besedne pare: PLEĆ – RODZAJ v poljščini, POHLAVI – ROD v češčini,
POL – ROD v ruščini in srbohrvaščini. Jeziki, ki navedene pare pojmov
jasno razlikujejo tudi besedno, so spolzke debate pač odveč. In tako
bi bilo tudi v slovenščini, če bi razpravljavci svoje nezadostno
jezikovno znanje vsaj preverili v Slovarju slovenskega knjižnega
jezika.

Vlado Nartnik

---

From: "Uroš Ferrari Stojanović" <uros.ferrari.stojanovic na gmail.com>
To: slovlit na ijs.si
Date: Tue, 17 Apr 2018 11:41:20 +0000
Subject:

Spoštovanemu kolegu Savskemu se zahvaljujem za tvorno vključitev v
debato in obenem tudi za dobrohotno opozorilo o možnem slabem koncu
neodzivanja na v nasprotju s Slovenskim pravopisom napisana obvestila
fakultete o gmotnih obveznostih do prav te. Tudi sam slutim, da bo
podčrtaj do jesenskega plačevanja vpisnin že zamrl, če slučajno še ne
prej, pa ob slovenistični plačilni nepokorščini zagotovo.

Zdi se, da podčrtaj v uradnih dopisih FF že jemlje bridki konec,
zadnje dni ga v obvestilih ne vidimo več, nekateri njeni udje pa ga
sploh niso začeli uporabljati -- na primer knjižnice, hvala bogu in
razumu. Čas bo naredil naravni izbor, če lahko v karkoli na tem svetu
verjamemo, lahko v to.

Da je pravopis diktat manjšine večini, je lahko zanimiv predmet
razprave. Vsekakor pravopis kot norma temelji na prevladujoči, splošni
rabi, kar pomeni večino ...

Z mislimi kolegice Poteko o gospodarnosti jezika se lahko le ponižno
strinjam -- zgoščenka in CD pa z jezikovno gospodarnostjo nimata
posebne zveze, saj je zgoščenka pač (zveličavno ali zavržno?) dejanje
skrbi za polnomočnost in samobitnost slovenskega jezika.

Navsezadnje pa sem že v svojem 16.-februarskem zapisu namesto
podčrtaja predlagal kompromisno rešitev -- pomišljaj. Ta že zavzema
pomen "od--do" in je v svoji grafični vrednosti (ali pa vsaj
kvantiteti) enak podčrtaju, le zapisan za polovico strojnega mesta
više od našega nesrečnika, njegove niz/o/kosti Podčrtaja.

"Študent--ka, ki bi se rad--a prijavil--a na natečaj, naj izpolnjeno
prijavnico nese v tajništvo" (ponazarjalni primer) se bere že skorajda
normalno.

Lepo pozdravljen--a vsak--a kolega--ica slovenist--ka, pa tudi neslovenist--ka!
Uroš Ferrari S.

===

https://sl.wikisource.org/wiki/Dem_Wohlgebornen_Fr%C3%A4ulain_Aloisia_Crobath
-- dva prevodna približka  Prešernove priložnostne pesmice Alojziji
Crobath že imamo, prostora za nove poskuse  je na Wikiviru še dovolj.
-- mh (re: https://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2018/006308.html)