[SlovLit] Molk v dialogu -- O besedilnih vrstah na maturi -- O poznavalstvu v umetnosti

[Miran Hladnik gmail]

Od: Lingvistični krožek <lingvisticni.krozek na gmail.com>
Datum: 17. april 2018 22:51
Zadeva: LK, 23. april

LINGVISTIČNI KROŽEK FILOZOFSKE FAKULTETE V LJUBLJANI vabi na 1150.
sestanek v ponedeljek, 23. aprila 2018, ob 18.00 v predavalnici 325 v
3. nadstropju Filozofske fakultete. Predaval bo prof. dr. Săftoiu
Răzvan Georgian, Department of Theoretical and Applied Linguistics,
Transilvania University of Brașov (Oddelek za teoretično in uporabno
jezikoslovje Univerze Transilvanije v Brașovu). Tema predavanja: Notes
on silence as a dialogic speech act (Opažanja o molku kot dialoškem
govornem dejanju). Predavanje bo v angleščini. Vabljeni tudi
študentje. -- Chikako Shigemori Bučar

===

From: "Nejc Rožman Ivančič" <nejc.ivancic na guest.arnes.si>
To: <slovlit na ijs.si>
Date: Tue, 17 Apr 2018 21:03:17 +0200
Subject: O besedilnih vrstah na maturi

V današnjih Delovih Književnih listih (17. aprila 2018) je objavljeno
besedilo, ki ima za naslov citat »Moralnost je kot mišica, treba jo je
krepiti«. Če bi bilo izbrano za razčlembo neumetnostnega besedila na
maturi iz slovenščine, bi imel pri pisanju preizkusa velike težave s
poimenovanjem besedilne vrste. V podnaslovu piše, da gre za intervju,
ki so ga opravili dijaki z Anne Michaels, v sinopsisu piše, da so
člani Dijaške skupnosti Ljubljana pripravili okroglo mizo, v kateri je
virtualno sodelovala Anne Michaels. Sledi niz vprašanj in avtoričinih
odgovorov, kar je značilno za intervju, vendar ni jasno, kdo postavlja
vprašanja: podpisana avtorja? so to samo nekatera izmed vprašanj, ki
so jih postavljali v okrogli mizi sodelujoči dijaki? Gre torej za
zapis okrogle mize (bolje: njenih izsekov?) ali vendarle za intervju?
Ali pa je nemara publicistično besedilo žanrsko mešano kot sploh
velika večina publicističnih besedil? Če je tako, potem se lahko
upravičeno sprašujemo o teoriji besedilnih vrst, ki je bila uvedena
pred zdaj že skoraj dvema desetletjema in povzroča negotovost in
negodovanje pri maturantih in gimnazijskih učiteljih. Mar ni v času,
ko nastajajo celo virtualne okrogle mize, končno napočil čas, da si
nalijemo čistega vina o nečistosti besedilnih vrst? Puristični
slovenisti pač ne moremo narekovati publicistom, naj pišejo čiste
besedilne vrste in poševnice namesto podčrtaja. Raba vselej prehiteva
teorijo, ali ne?

Nejc Rožman Ivančič

===

Od: Ema Starkl <emma.starkl na gmail.com>
Datum: 17. april 2018 20:15
Zadeva: Mnenjski prispevek za slovlit o izražanju nebinarnoati spola
(https://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2018/006311.html in prej)

Na papirju smo vsi enakopravni. Ko se bomo začeli tako tudi počutiti,
bo splošna moška oblika dovolj. Ali ni zatiranje moških, da jih še
danes gledamo kot moške izpred sto in več let? Jih mar še vedno tudi
dojemamo za 'bolj enakopravne'? In zaradi tega trpi kdo drug kot
jezik. Če je spol družbeni konstrukt, ali ni vseeno, v katerem
slovničnem spolu smo ogovorjeni? Zakaj ne v generičnem moškem?

Nekoliko resneje. Zavedam se, da nam je na področju zagotavljanja
enakopravnosti vseh ljudi še veliko storiti, pa vendar menim, da se
noben posameznik ne bi smel počutiti izključenega, ker je bil kot del
množice ogovorjen v generičnem spolu jezika. Kar se tiče naslavljanja
določenih posameznikov in predvidevanja spola: dokler bomo govorili
slovensko, bomo zaradi ujemanja samostalnika in zaimka s pridevnikom
in glagolom težko našli jezikovno rešitev. Osredotočimo se rajši na
ozaveščanje najširše javnosti o aktualni tematiki. Na širjenje
pozitivnega odnosa do pripadnikov manjšin.

Pozdravljam vas Ema Štarkl

---

Od: Ina Poteko <inapoteko na gmail.com>
Datum: 17. april 2018 20:25
Zadeva: Re: Replika na temo o izražanju spolne nebinarnosti
(https://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2018/006310.html)

Ob pozivu Krištofa Savskega k svojemu razmišljanju dodajam še nekaj
misli. Dejstva, da jezik v vsakdanji sporazumevalni rabi teži k
ekonomičnosti, ne gre zanemariti. Pri nekdanji težnji, da bi namesto
poimenovanja »CD« govorili o zgoščenkah, je po mojem mnenju šlo
predvsem za nekakšno »izganjanje« tujk iz našega jezika. Takšnih izjem
bi se verjetno dalo najti še precej, vendar nam ne povedo ničesar o
ekonomičnosti jezika. Ta se v veliki meri sicer kaže v neknjižnem
pogovornem jeziku, kjer so redukcije pogoste kot gobe po dežju, pa
tudi v knjižnem govoru uporabljamo tako imenovani kratki nedoločnik.
Pri skladnji opazujemo elipse, pri tipkanju uporabljamo kratice,
elektronsko sporočilo zaključimo z »lp«. Še bi lahko naštevala, saj se
seznam piše kar sam.

Govoriti o Kosovelu, ko beseda teče o izražanju spolne nebinarnosti,
se mi ne zdi na mestu. Verjamem, da bi v določena umetnostna dela
spadal tudi podčrtaj, sploh če bi šlo za kakšno posebno sporočilo
družbi. Predstavljajte pa si, da bi v Sneguljčici prebrali nekaj
podobnega temu: »Čarovnica_ik je Sneguljčici prinesla_el rdeče
strupeno jabolko.« in »Doma so jo pričakale_i palčice_ki.« Seveda
zadevo karikiram, vendar se z umetnostnimi besedili ves čas srečujemo
vsaj do konca srednje šole. V kolikor bi se ta način pisanja
uveljavil, bi se verjetno vsaj deloma moral prenesti tudi v kakšna
umetnostna besedila – že zato, da bi se mladi srečali s tem še kje
drugje kot v praktičnosporazumevalnih besedilih.

===

"Kadar [v sodobnem umetnostnem izdelku] ne vidiš nič, to ni zato, ker
ne veš dovolj o sodobni umetnosti, ampak največkrat zato, ker v njem
zares ni nič videti oziroma vredno razumeti." -- Jaime M. Jiménez
Cuanalo: I know nothing of art (o "poznavalstvu" v umetnosti kot
cesarjevih novih oblačilih). Academia.edu
(https://www.academia.edu/36422954/I_KNOW_NOTHING_ABOUT_ART).