[SlovLit] Nicht groß ist mehr des Tages Rest -- Z Juvanom -- Re: Izražanje spolne nebinarnosti

[Miran Hladnik gmail]

Nicht groß ist mehr des Tages Rest,
Nun hab’ ich erst erfahren,
Daß heute schon Ihr Namensfest;
Ich kann mich nicht verwahren
Vor dem Vorwurf, daß zu spät
Ich im Kalender nachgespäht,
Wann des heil’gen Alois wird gedacht;
Doch dürfte ich in Anbetracht,
Daß ich für Sie an jedem Tage
Die besten Wünsche im Herzen trage
Erscheinen nicht ganz ungalant,
Obwohl ein später Gratulant.

Tole so Prešernovi nemški verzi ob 14. godu Luize Crobath, hčerke
pesnikovega delodajalca. Slovenski prevodi pesmi še niso v javni
lasti. Če hočemo Prešernovo nemško poezijo  v slovenskem prevodu v
prostem dostopu, jo moramo sami prevesti in objaviti pod licenco cc.
To storimo na Wikiviru, na strani z nemškim izvirnikom
(https://sl.wikisource.org/wiki/Dem_Wohlgebornen_Fr%C3%A4ulain_Aloisia_Crobath).
Prešernoslovci te priložnostne pesmice ne cenijo preveč, zato se je
lahko lotimo brez pretiranega strahospoštovanja. Klikni torej na
zavihek Uredi in začni s prevajanjem. -- miran

===

Od: Dejan Kos <dejan.kos na um.si>
Datum: 16. april 2018 11:30
Zadeva: Volilni občni zbor in pogovorni večer

Spoštovani članice in člani SDPK, vabim vas na dogodka, ki bosta 15.
maja 2018 v Mali dvorani ZRC (Novi trg 4): ob 16.30 bo volilni občni
zbor, ob 18.00 pa pogovorni večer z letošnjim prejemnikom priznanja
Antona Ocvirka, dr. Markom Juvanom. Pogovor bo vodila dr. Varja
Balžalorsky Antić.

Lepo pozdravljeni,
Dejan Kos

===

From: Ana Bogataj <ana.bogataj na gmail.com>
To: slovlit na ijs.si
Date: Mon, 16 Apr 2018 11:07:39 +0200
Subject: Re: Izražanje spolne nebinarnosti
(https://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2018/006307.html in prej)

Pridružujem se (osamljenemu?) mnenju Katje Mihurko Poniž in priporočam
vsem, ki se udeležujejo razprave, da si ga še enkrat preberejo.
Dejstvo je, da jezik odraža družbeno stvarnost in nikoli ne more biti
popolnoma nevtralen. To, da je moška oblika nevtralna, je odraz
zgodovinske družbene stvarnosti, v kateri je ženska težko postala
pisatelj, kaj šele, da bi jo imenovali pisateljica. Oblike s
podčrtajem so nepraktične za uporabo, zato ne verjamem, da se bodo
uveljavile v širši rabi, zagotovo pa kažejo na potrebo po tem, da se
začne iskati načine, pri katerih raba moške oblike za vse spole ne bo
kar samoumevna, četudi je slovnično nevtralna. Družbeno to nikakor ni.

Za to že danes obstaja v jeziku več načinov, vendar se nobeden med
njimi ne zdi res ustrezen. Če se pravilno spominjam, je profesorica
Ada Vidovič Muha na enem od predavanj zapis s poševnico (pisatelj/ica)
zavrnila kot nesprejemljiv, saj žensko reducira na končnico -ica.
Enako težavo vidim v zapisu s podčrtajem (pisatelj_ica), čeravno
zaradi praznega prostora vmes deluje manj binarno kot poševnica, s tem
pa na simbolni ravni tudi manj izključevalno.

Dosledna uporaba ženske in moške oblike (pisatelj ali pisateljica) je
seveda binarna in pogosto neekonomična ter ima še eno težavo: ne
dregne nikogar, da bi o jeziku in svojem izražanju v njem začel
razmišljati drugače ali ga celo spremenil. To uspeva na primer
izražanju zgolj z ženskimi slovničnimi oblikami (pisateljica Janez
Novak) ali naključnem menjavanju ženskih in moških oblik v istem
besedilu (pisateljica Janez Novak in pisatelj Jože Novak), pa tudi
obliki s podčrtajem. Čeprav ne gre za najbolj posrečeno rešitev, pa je
vseeno ni treba sprejemati z ogorčenjem, ampak kot spodbudo k iskanju
manj izključevalnih načinov izražanja, ki bi bili skladni tudi z
obstoječim jezikovnim sistemom.

Ana Bogataj

---

Od: Jure Zupan <jure.zupan na ki.si>
Datum: 16. april 2018 12:33
Zadeva: Re: [SlovLit] Re dalje: Izražanje spolne nebinarnosti

Droben 'prispevek' na temo spolne nebinarnosti

Al' prav se piše žena ali moža,
se šola novočrkarjov srdita
z ljudmi prepira starega kopita;
Odločiti, kdo pravo trdi, nas ogroža.

Po pameti je možna sodba ena:
Ak' je od može žena bolj' odkrita
in boljš' nališpana in bolj' nabrita,
naj se ne piše moža, ampak žena.

Ak' pa po črki boljši sla ne bode,
in zavolj črke ne trpi nič škode,
obhaja taka misel nas Slovence,

de pravdajo se ti_/e mož(j)e znabiti
za kar so se nekdanji Abderiti
v sloveči pravdi od oslove sence.

Lep  pozdrav
Jure Zupan