[SlovLit] Po doktorat na Švedsko -- Re: Evangelij za moralizatorje -- Tübingen: nemške izposojenke, nato lingvogeneza

Pet Feb 2 19:36:28 CET 2018

Od: Fišer, Darja <Darja.Fiser na ff.uni-lj.si>
Datum: 02. februar 2018 12:39
Zadeva: [SDJT-L] 3 doktorske štipendije
Za: "sdjt-l na ijs.si" <sdjt-l na ijs.si>, "slovlit na ijs.si" <slovlit na ijs.si>

Dragi vsi, posredujem razpis za 3 doktorske štipendije s področij
splošnega jezikoslovja, angleškega jezikoslovja, kognitivne semiotike
in skandinavskih jezikov na Univerzi v Lundu:
https://lu.mynetworkglobal.com/en/what:job/jobID:190103/type:job/where:4/apply:1

Lp, Darja

===

From: "Blaž Istenič" <blazistenic1 na gmail.com>
To: slovlit na ijs.si
Date: Fri, 2 Feb 2018 14:28:19 +0100
Subject: Re: Evangelij za moralizatorje
(https://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2018/006209.html in
https://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2018/006210.html)

Spoštovani gospe Ivelja in Bogataj!

Pri vsej stvari gre manj za sladko-kislost jabolk in bolj za nekakšne
januarske kisle kumarice. Problem pri vseh teh aferah je prav v tem,
da poskušajo s proizvodnjo škandalov zatreti javno razpravo. O knjigah
se ne da razpravljati pod mastnimi tabloidnimi naslovi lažnih
alternativ tipa »odličen mladinski roman ali pornografija«. Glede
patosa polnega pritoževanja o »ubijanju sla«: z odpiranjem tem seveda
ni nič narobe, vprašljivo pa je, kdaj je primerno zaradi kakšnega
kritičnega glasu proizvajati škandale in pisati članke v tonu moralne
panike in ne objektivnosti. In seveda brez predstavitve mnenj tistih,
o katerih se dejansko pogovarjamo.

Jasno ni niti, zakaj ob dveh izjavah naenkrat dobimo zapis, da so
»strokovnjaki za mladinsko književnost zgroženi«. Zakaj je samo ta
»del stroke« relevanten? To, da gre za popolno nepoznavanje mladih, se
še bolj kaže s tem, da se misli, da bo večini dijakov roman prinesel
kaj šokantno novega. Lahko se pogovarjamo o primernosti vprašanj, ali
'si je mogoče v pizdi urediti bohkov kotek' in o tem, ali je knjiga
morda bolj namenjena odraslim, zatiskanje oči o dejanski situaciji med
mladimi pa ne bo prav nič pomagalo. Srednješolci pač ne razmišljajo
več samo o plišastih medvedkih. Treba je dodati, da je bila raven
gospoda Sakside veliko bolj kulturna.

Nekritično povzemanje obtožb, da vpleteni malodane skušajo s takim
izborom spolno zlorabo otrok normalizirati, ni noben znak dobrega
novinarskega dela, ampak prej katastrofalno slabe presoje. Prav pri
tem gre za argumente ad personam. Tudi avtor knjige je bil označen za
nekoga, ki »dogajanje zlorablja za to, da uresničuje svoje spolne
fantazme«. Na kar se avtor očitno v članku niti ni mogel odzvati –
glede na to, da kontakt z njim ni omenjen –, kar je še zlasti zanimivo
glede na določila novinarskega kodeksa in glede na članstvo gospe
Ivelje v Novinarskem častnem razsodišču.

Ne vem, kje gospa Bogataj vidi napade ad personam na gospo Blažić.
Gospe ne poznam, nikjer se nisem obregnil ob njeno znanstveno ali
pedagoško delo, to naj presoja znanstvena skupnost in profesoričini
študenti. Sem pa vsekakor mnenja, da prej omenjene nedokazane izjave
vendarle niso primerne za javno razpravo. To v ničemer ni povezano s
poznavanjem znanstvenega področja in z debatami, ki so seveda
dobrodošle. Če bi že od začetka potekala umirjena razprava, bi bilo
povsem drugače.

Na drugi strani je bilo pri »samomorilskem« (izbirnem!) eseju jasno,
da gre za glasno manjšino – žal vključujočo NIJZ, ki knjige po
možnosti ni niti prebrala, ampak je sporna pač beseda samomor, o
kateri naj ne bi govorili. Pogovor o načinu obravnave samomora, kar
potem slišimo, pa ob zgoraj omenjeni ravni izjav enostavno ni mogoč.
Govorjenje o samomoru in o tem, ali je samomor primerna tema za
razpravo, ni isto.

Nazadnje naj poudarim, da gospoda Bezlaja še v življenju nisem srečal,
tako da mi namigovanja v to smer niso jasna. Prav tako ne slabo
prikriti pokroviteljski toni. Da o »pogumnem« odpiranju tem z
zgroženimi tabloidnimi stavki tipa »Ali torej po novem pedagogi in
knjižničarji otrokom priporočajo pornografijo?« niti ne govorimo.

Blaž Istenič

===

Od: Irma Kern <irma.kern na guest.arnes.si>
Datum: 02. februar 2018 14:46
Zadeva: Tübingen: Nemške izposojenke, nato lingvogeneza ali Slovenski
kulturni praznik 2018 v Tübingenu

V torek in v sredo pretekli teden smo imeli na slavističnem oddelku
Filozofske fakultete Univerze v Tübingenu dva dogodka v okviru
praznovanja slovenskega kulturnega praznika. Naš gost je bil doc. dr.
Matej Šekli s Katedre za slovanske jezike na FF UL. Pozdravil ga je
direktor oddelka prof. dr. Tilman  Berger, prisotne je nagovorila
generalna konzulka RS Slovenije iz Münchna Dragica Urtelj. Prof.
Berger je predstavil Šeklijevo delo, ki pokriva  primerjalno
jezikoslovje slovanskih jezikov, zgodovinsko slovnico in narečjeslovje
slovenskega jezika, slovensko imenoslovje ter jezike v stiku.

Šekli je v torek, 23. 1. 2018, predaval na temo Nemške prevzete besede
v slovenščini. Vpliv nemščine na slovenščino se je začel v drugi
polovici 8. stoletja in v osrednjeslovenskem prostoru (ne pa tudi na
južnem Koroškem in južnem robu Štajerske, ki sta ostala v okviru
Avstrije) začel pojemati po letu 1918.

Izposojenke iz narečne nemščine so značilne za večino slovenskih
narečij. Kljub temu pa v procesu standardizacije v knjižno slovenščino
razen nekaterih staro- (škof, binkošti, birmati, škaf, žaga, žveplo,
škarje, ropati, škrat) in srednjevisokonemških (ajda, bakla, u‑bogati,
figa, nagelj, nešplja, pek, pridiga, puška, pušpan, riž, škaf, šola,
tram, žafran, žajbelj, žakelj, žamet, žolca) praviloma niso bile
sprejete. Preko knjižne nemščine je knjižna slovenščina v 19. in 20.
stoletju prevzela večino evropskih tujk, t. i. evropeizmov (bencin,
kaseta, štipendija, vaza, verzija, viadukt, vulkan). Od druge polovice
20. stoletja je vpliv nemščine v (osrednje)slovenskem prostoru manjši
in primerljiv z vplivom drugih evropskih jezikov (z izjemo globalne
angleščine).

24. 1. 2018, je Šekli imel predavanje Tipologija lingvogenez
slovanskih jezikov. Pozna praslovanščina (do ok. 800) se je po
starejših nesplošnoslovanskih jezikovnih inovacijah od približno 9.
stoletja dalja razcepila na tri osnovne slovanske makrogeolekte
(južno, vzhodno in zahodno slovanščino) ter hkrati znotraj le-teh na
manjše geolekte. Iz staroslovanskih geolektov so se izoblikovali
slovanski jeziki kot geolekti. Za vsakega od njih je mogoče podati
model njegove lingvogeneze. Pri tem so kot parametri pomembni tip
izhodišča (enotno : neenotno), tj. stanje pred začetkom njegovega
oblikovanja, težnja v spreminjanju (divergentno : konvergentno
spreminjanje), položaj znotraj jezikovnega areala (središčni :
obrobni) ter prisotnost oz. odsotnost jezikovnih inovacij.

Slovenščina ima neenotno izhodišče v dveh staroslovanskih geolektih (v
severozahodni in jugovzhodni alpski slovanščini) ter konvergentno
spreminjanje v okviru splošnoslovenskih inovacij na zahodnem obrobju
zahodne južne slovanščine, ki jo jasno zamejujejo od osrednje južne
slovanščine.

Obe Šeklijevi predavanji sta bili izjemno zanimivi, kar je pokazala
živahna razprava. Poleg študentov in profesorjev na slavistiki so se
jih udeležili tudi drugi študentje in jezikoslovci iz Tübingena in
okolice. Po vsakem predavanju sem prisotne povabila na majhno
slovesnost ob slovenskem kulturnem prazniku. Razvil se je klepet ob
potici,  kozarčku vina iz Goriških brd in prigrizkih. Na lektoratu smo
dobili veliko pohval za zanimiva in prijetna dogodka.

Prireditvi sta bili oglaševani na Univerzi v Tübingenu, na spletnih
portalih za Slovence po svetu, na Twitterju ter Facebooku
slavističnega oddelka Univerze v Tübingenu, Centra za slovenščino kot
tuji jezik, preko slovenskega konzulata v Münchnu in slovenskega
veleposlaništva v Berlinu.

Prijeten kulturni praznik vam želim in vas lepo pozdravljam iz Tübingena, Irma