[SlovLit] Primorski slovenistični dnevi -- Re: Evangelij za moralizatorje -- Konferenca Jezikovne tehnologije in digitalna humanistika

[Miran Hladnik gmail]

Od: NADA ĐUKIĆ <nadadukic1 na gmail.com>
Datum: 02. februar 2018 00:00
Zadeva: 28. PRIMORSKI SLOVENISTIČNI DNEVI - Sežana, 5.-7. april 2018

Spoštovane kolegice, spoštovani kolegi, obveščamo Vas, da bodo
letošnji 28. Primorski slovenistični dnevi, tradicionalno strokovno
srečanje primorskih slovenistov in slovenistk, potekali 5., 6. in 7.
aprila 2018 v Sežani. Predlagamo naslednje teme:

Stanislav Škrabec – 100-letnica smrti:
- utemeljitelj slovenskega naglasoslovja in pogled na naglasoslovje danes,
- njegov prispevek k razvoju slovenskega jezikoslovnega raziskovanja nasploh;
Vladimir Bartol v literarni vedi in šolski praksi:
- najnovejše raziskave njegovega dela,
- recepcija Bartolovega Alamuta pri maturantih;
Ustvarjalno in raziskovalno delo učiteljev slovenščine:
- zbornik Ženska literarna ustvarjalnost na Primorskem,
- Književnost na filmu,
- Pogovori o branju.

Vse, ki Vas predlagane teme zanimajo ali se z njimi že ukvarjate,
vabimo, da Svoj prispevek prijavite in ga s kratkim izvlečkom (do 250
besed) pošljete do 28. 2. 2018 na elektronska naslova:
jasna.cebron na gmail.com ali ssmailagic na siol.net oz. na naslov: Senija
Smajlagič, Sončna pot 6, 6310 IZOLA. 28. Primorske slovenistične dneve
bo organiziralo Slavistično društvo Koper v sodelovanju s SD Nova
Gorica in SD Trst-Gorica- Videm. Prijazno vabljeni in vabljene k
sodelovanju ter lepo pozdravljene in pozdravljeni.

Senija Smajlagič Nada Đukić
za Meddruštveni odbor PSD Predsednica SD Koper

===

From: Eva Premk Bogataj <eva.premk na guest.arnes.si>
To: <slovlit na ijs.si>
Date: Thu, 1 Feb 2018 21:39:09 +0100
Subject: Mladinska literatura ni očiščevalnica (lat. purgatorium) za
patološka nagnjenja (re: Evangelij za moralizatorje --
https://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2018/006207.html)

Med branjem romana Jirija Bezlaja in branjem literarnih kritik ter
zapisov MKLJ v zvezi s to knjigo prihaja do nesporazumov, sledi
nekaterih nerazumevanj so tudi v zapisu študenta Blaža Isteniča.
Omenila jih bom samo nekaj, ker ni prostora in časa za več.

1. Način komuniciranja v »javni razpravi« je ad rem, ne ad personam.
Navajam: »Tovrstni napadi, ki jih izvaja Milene Mileve Blažić, so
presegli vsako mejo dobrega okusa. Vsekakor je javna razprava
potrebna, a taka, ki temelji na dejstvih (imeli smo že nekaj dejansko
spornih primerov), ne pa na neokusnih špekulacijah. [...]« V svojem
zapisu niste našteli nobenega dejstva o besedilu, pač pa pišete o
svojih občutkih in občutjih, pri tem pa ostro sodite mednarodno
uveljavljeno profesorico in znanstveno raziskovalko mladinske
književnosti, ki področje mladinske književnosti, kamor po pomoti
vstopa omenjeni roman, obvlada do obisti. Pozabili ste navesti še
enega velikana slovenske mladinske literarne vede, ki nasprotuje
imenovanju tega romana z etiketo »mladinski«. To je prof. dr. Igor
Saksida, boste tudi z njim opravili z »merjenjem dobrega okusa« ali
boste raje uvideli, da omenjena vrhunska strokovnjaka obvladata
področje, ki ga vi (še) ne? Opozorila sta na nepravilnost in to s
strokovnega vidika. V tisku vidimo samo vrh ledene gore, naj nas ne
zavede občutek varnega plutja po področju, ki je zelo kompleksno.

2. Zunajliterarna dejstva o avtorju predstavljajo pomemben del vseh
objavljenih recenzij te knjige do sedaj, zelo malo izvemo o besedilu
samem. Seveda ne dvomimo, da je bil Jiri »legendarni profesor«, vemo,
da je »sin največjega slovenskega etimologa”, njegovo inteligenco,
ustvarjalnost in  iskrivo, duhovito naravo pozna zelo širok krog
ljudi, ne le tistih, ki ste bili/bile njegovi/njegove
dijaki/dijakinje. In če koga moraš imeti rad, je to Jiri. Ampak kaj to
pove o besedilu in o primernosti za otroško ali mladinsko branje?

3. Roman, prvenec, je v Priročniku za branje kakovostnih mladinskih
knjig (2017) na prvem mestu. Gre za kanonizacijo, ki vpliva na (tržno)
pot knjige v osnovne in srednje šole ipd. na račun »odličnega« modela
“izvirnega slovenskega leposlovja” za mladino. »Ko gre za otroško in
mladinsko književnost, mora imeti umetniška svoboda svoje meje,« piše
v pravilih Astrid Lindgren Memorial Award, ene največjih svetovnih
nagrad za mladinsko leposlovje. Umetniška svoboda v delih za otroke in
mladino mora biti sine qua non podrejena otrokovim pravicam, kot so
zapisane v konvenciji OZN. V zvezi s tem je potrebno ločiti
problemskost in problematičnost. Problemskost tematike (smrt,
spolnost, alkohol, nasilje, samomor, spolne zlorabe itn.) ni sporna,
pač pa v otroški in mladinski književnosti obstajajo pravila žanra,
ker je bralec otrok, še posebej previdni smo pri perspektivah
pripovedovalca. Če zelo poenostavim, za otroško in mladinsko
literaturo velja, da mora biti avtor na strani otrok, jih zagovarjati,
kazati empatijo. Roman te značilnosti nima.

Literarna analiza besedila daje dovolj utemeljene podlage za
sklepanje, da je literarni lik avtorjeva konstrukcija, v ozadju katere
je snemalec, ki sprašuje in snema dijakinjo [... nadaljevanje in
celotni prispevek sta na http://slov.si/doc/evaoevangeliju.docx -- mh]

doc. dr. Eva Premk Bogataj, projektni manager in svetovalka za odnose
z javnostmi

===

From: JT-DH 2018 <jtdh2018 na easychair.org>
Date: 2018-02-02 10:02 GMT+01:00
Subject: JTDH 2018 Call for papers

Z veseljem sporočam, da smo objavili vabilo za konferenco Jezikovne
tehnologije in digitalna humanistika, ki bo jeseni potekala na
Fakulteti za elektrotehniko v Ljubljani:
http://www.sdjt.si/wp/dogodki/konference/jtdh-2018/  [...] Prosim, če
vabilo razširite v svoji raziskovalni skupnosti. Zelo si namreč želimo
pritegniti udeležence z različnih disciplin in metodoloških ozadij iz
celotne regije.

Najlepša hvala že vnaprej in prav lep pozdrav,

Darja Fišer
v imenu Programskega odbora JTDH 2018