[SlovLit] O jeziku v šoli -- Re: Našega štetja

[Miran Hladnik gmail]

From: Elena Cerkvenic <elenacerkvenic na gmail.com>
To: slovlit na ijs.si
Date: Wed, 11 Oct 2017 06:30:54 +0200
Subject: O jeziku v šoli
(https://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2017/006081.html)

Cenjeni profesor Igor Saksida,

dovolite mi, Vas prosim, da Vam povem svoje mnenje na temo, ki jo
obravnavate v svojem zadnjem prispevku na SlovLit-u. Prilagojeni in
diferencirani pouk, v to sem absolutno prepričana, bi ustvarjala
veliko škodo, kajti bi povzročalo nekaj zelo hudega, tj.
stigmatizacijo. Nimam dvomov, da soglašate z mojim prepričanjem, da je
stigmatizacija vedno škodljiva in vedno nekoristna, predvsem zato, ker
podčrtuje znotraj družbe razlike in ustvarja nepotrebne hierarhije,
take, da se znotraj družbe potem delijo uporabniki na dve kategoriji,
ki sta si povsem nasprotujoči, na bolj sposobne državljane in na manj
sposobne državljane. Ta delitev v dve nasprotujoči si kategoriji, v
demokratični družbi, ni absolutno nikoli pravilna, nikakor ne ustrezna
in nikoli koristna. Vzpodbuja in povzroča predsodke in diskriminacije.
Lahko pa storimo sledeče: Vzemimo v poštev naslove pisnih izdelkov,
naslove nalog. Naslov naloge postavimo in izoblikujemo na tak način,
da nudijo sami naslovi možnost vsem, nediferencirano, bodisi visoko
talentiranim dijakom, bodisi ne-talentiranim, da izoblikujejo svoj
esej ali enostavno svoj spis, svoje razmišljanje. Naslove izoblikujejo
docenti tako, da bodo vsem dijakom “uporabni", to bo odlično, ne bo
diferencirano in ne bo izključujoče diferenciacije. Materinščino bodo
tako bolj talentirani dijaki poglobili in se bodo ob naslovu
razpisali, manj talentirani ali sploh ne-talentirani bodo vseeno imeli
možnost, da svoje misli napišejo, čeprav bo njihov pisni izdelek
stilistično, oblikovno in vsebinsko na bolj nizki ali bolj preprosti
ravni. Vse to bo docent ustrezno ovrednotil.

Najlepša hvala za pozornost. Lep pozdrav iz Trsta!
Elena Cerkvenič

---

Od: Alojzija Zupan Sosič <alojzija.zupan-sosic na guest.arnes.si>
Datum: 11. oktober 2017 08:43
Zadeva: jezik v šoli

Odgovarjam samo na kratko, saj se mi zdi, da je tale (spletna) pot
primerna za nabiranje vtisov, nikakor pa ne za poglobljene raziskave.
Dr. Igor Saksida meni, da bi bila uvedba dveh ravni pravilna
prilagoditev, češ da nadarjeni želijo višjo raven, ostali pa nižjo.
Sama menim drugače: za nadarjene lahko poskrbimo tako, da  jih
nagovorimo k tekmovanju v slovenščini, dodatnemu branju, pripravi
dodatnih nalog, sodelovanju v šolskem glasilu … Seveda lahko k vsem
tem dejavnostim nagovorimo tudi povprečne, saj kako pa ločujemo
povprečne od nadpovprečnih/nadarjenih? Samo po ocenah? Samo po tem,
kako se sami odločijo, torej za prvo ali drugo raven? Naj izpostavim
to, kar sem že v prejšnjem pisanju omenila. V tem obdobju so dijaki
zelo občutljivi in postaviti jih v vlogo odločanja ali jih nekako
uvrstiti v dve ravni, ni najbolj humano. Hkrati poznam ogromno
primerov, ki se v srednji šoli niso izkazali, a so potem v
izobraževanju in nadaljnjem življenju dosegli veliko, »nadarjeni« pa
zelo malo … In ker sem prebrala že kar nekaj raziskav o razlikah med
fanti in dekleti  v tem obdobju, napovedujem, da bi na ta način
naredili največ krivic fantom: ti so v tem času najbolj frfotavi in se
najprej odločajo za lažje odločitve, kar druga raven sigurno je.

Druga stvar je mednarodna matura, ki jo dr. Igor Saksida omenja.
Menim, da je to druga stvar in da smo največ napak v našem šolstvu
naredili takrat, kadar smo »tuje« modele prilagajali našemu, ki je
sicer podoben evropskim modelom, a ima svoje specifičnosti, na katere
smo lahko ponosni … Hkrati je omenjeni kolega o dvonivojskosti
razmišljal rahlo paradoksalno. Najprej me je pokaral, da dela
poudarjanje slovenščine kot nekaj drugega od ostalih predmetov škodo
materinščini«, nato pa je v isti sapi zatrdil, da je slovenščina
prepomembna …

Menim torej, da nivojskost ne bo odpravila rutinskosti, ki  jo Igor
tudi omenja, jo pa bo prenova slovenščine, o kateri sem pisala v
prejšnjem pismu,

Alojzija Zupan Sosič

===

Od: Jani Kovačič <jani.kovacic na siol.net>
Datum: 11. oktober 2017 09:07
Zadeva: Re: [SlovLit]  Našega štetja
(https://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2017/006084.html)

Štetje časa je kulturološki pojav, kar lahko razberete iz poljudnega
članka na straneh Kvarkadabre. Zato je smiselno uporabljati pred našim
štetjem (recimo: p. n. š.).
http://www.kvarkadabra.net/1997/12/koledarji/ In še citat:

"Naša era se imenuje tudi Dionizijeva era. Uvedel jo je šele v 6.
stoletju skitski menih iz Rima Dionisius Exguus (Dionizij Mali).
Predlagal je, da bi šteli leta od Kristusovega rojstva dalje. Za leto
Kristusovega rojstva je na neznan način določil letnico 753 ab urbe
condita. Sodobne zgodovinske raziskave kažejo, da se je Kristus
verjetno rodil 5 ali 7 let pred začetkom naše, krščanske ere. Začetek
našega štetja je torej dokaj vprašljiv. Na zahodu se je tako štetje
prvič pojavilo leta 742, v vzhodni cerkvi pa se je uveljavilo šele v
16. in 17. stoletju." (ponatis članka iz revije Spika, december 1997)