[SlovLit] Jezik in slovstvo 62/2-3 -- Re: O jeziku v šoli

[Miran Hladnik gmail]

From: "Lidija Rezoničnik" <lidija.rezonicnik na gmail.com>
To: slovlit na ijs.si
Date: Wed, 11 Oct 2017 10:25:10 +0200
Subject: Jezik in slovstvo 62/2-3

Spoštovani, izšla je dvojna številka revije Jezik in slovstvo, ki v
prvem delu prinaša članke, nastale ob priložnosti desetletnice obstoja
Zahodne slavistike na Filozofski fakulteti v Ljubljani in simpozija z
naslovom Zahodnoslovanski jeziki v času in družbi – razvojne vizije. V
drugem sklopu tematske številke so objavljeni prispevki, posvečeni
polonistu, literarnemu zgodovinarju, verzologu, slovaropiscu in
pesniku dr. Tonetu Pretnarju. Vabljeni k branju.

Prvi del
1. Maria Wtorkowska: Od lektorata do študijske smeri – ob deseti
obletnici ustanovitve bohemistike, polonistike in slovakistike na
Filozofski fakulteti v Ljubljani
2. Bożena Ostromęcka-Frączak: Kam je namenjena poljščina?
3. Jolanta Tambor in Aleksandra Achtelik: Kulturne pogojenosti
poučevanja poljščine kot tujega jezika
4. Božena Bednařikova: Novi pristopi v akademski slovnici knjižne češčine (?)
5. Romuald Cudak: Reanimacija poljske poezije
6. Jan Malura: Renesansa in humanizem v zahodnoslovanskih
književnostih: primerjalna bilanca in izgledi
7. Lidija Rezoničnik: Dolina Isse: duhovna avtobiografija in »film spomin«
8. Niko Jež: Nova dinamika slovenskega prevajanja iz poljske
književnosti v zadnjih desetletjih

Drugi del
9. Miran Hladnik: Najin Gradnik
10. Bożena Ostromęcka-Frączak: Polonica Toneta Pretnarja
11. Vlado Nartnik: Pretnarjev delež pri protistavljanju slovenščine s poljščino
12. Andrej Šurla: Toneta Pretnarja prevod sonetov Jana Nepomucena Kamińskega

Lep pozdrav.
Lidija Rezoničnik

===

From: "Matej Šekli" <matej.sekli na guest.arnes.si>
To: slovlit na ijs.si
Date: Wed, 11 Oct 2017 10:35:14 +0200
Subject: O jeziku v šoli - dobesedno
(https://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2017/006085.html in prej)

Spoštovani, ker se diskusija o pouku slovenščini v srednji šoli in o
slovenščini na splošni maturi (implicitno) spet vrti okrog
književnosti, bi pri tem rad opozoril na jezik. Osebno menim, da
najbolj pereč problem pouka in splošne mature iz slovenščine, ki ga je
treba nujno rešiti, ni vprašanje dvoravninskosti, temveč čim prejšnja
posodobitev učnega načrta za slovenščino za gimnazijo (in posledično
predmetnega izpitnega kataloga za splošno maturo iz slovenščine),
predvsem za jezikovni pouk, ter doseči dejansko uravnoteženost pouka
jezika in književnosti pri slovenščini v srednji šoli.

1. Aktualni učni načrt za slovenščino za gimnazijo za razliko od
književnega, ki vsebuje 2 strani procesnorazvojnih ciljev, tj. na str.
16–17, in 16 strani vsebin, tj. na str. 17–33, za jezikovni pouk
vsebuje dobrih 6 strani procesnorazvojnih ciljev, str. 8–15, nima pa
jasno definiranih vsebin. Težava seveda ni v majhnem številu strani,
temveč v (ne)eksaktnosti tam napisanega.

2. Rezultati ankete o splošni maturi iz slovenščine (javno objavljeni
na slovlitu 12. 4. 2017), ki jo je pripravila didaktična sekcija
Slavističnega društva Slovenije in so jo reševali učitelji slovenščine
in študenti bruci, kažejo na to, da je v šolski praksi delež pouka
jezika znatno manjši od deleža pouka književnosti (odgovori študentov
na vprašanje 22. Kolikšen je bil delež jezikovnega pouka in pouka
književnosti pri slovenščini? v sklopu III. Jezik in književnost: a)
50 % jezik : 50 % književnost: 16,69 %; b) 60 % jezik : 40 %
književnost: 6,47; c) 70 % jezik : 30 % književnost: 3,75; č) 60 %
književnost : 40 % jezik: 27,55 %; d) 70 % književnost : 30 % jezik:
45,54 %).

Lep pozdrav,
Matej Šekli

---

Od: Silvija Borovnik <silvija.borovnik na um.si>
Datum: 11. oktober 2017 10:42
Zadeva: RE: [SlovLit]  O jeziku v šoli

Spoštovani! Pridružujem se, čeprav na hitro, razpravi o slovenščini na
maturi. Zelo se strinjam s kolegico, prof. dr. Alojzijo Zupan Sosič.
Vsakršno "nivojskost" pri znanju iz slovenščine na maturi absolutno
odklanjam. "Nivojskost" naj izrazijo ocene, ne pa prilagojeni programi
- eni za "sposobne", drugi za "manj sposobne". Vse drugo je nižanje
standardov znanja - in le do katerega dna, kje bo potem konec?!

Mene npr. v gimnaziji nihče ni "nivojsko" poučeval matematike, pa
čeprav je pozneje nikoli več nisem potrebovala in danes uporabljam le
seštevanje, odštevanje, množenje in deljenje ... Toda neka slika
vsega, kar sem morala znati (in trpljenja, ki sem ga prestajala), je
le ostala. Morda pa je le bila za kaj dobra, si mislim. Če drugega ne,
sem dobila "zicleder"!

Seveda sem tole malo karikirala, a vendar še: Predstavljajte si, da bi
vas nekdo od otroštva dalje vzgajal le s slikanicami in vas nikoli
nihče ne bi navadil brati resnejše literature, češ da zanjo  niste
dovolj sposobni in je zato "ne potrebujete". Verjetno bi ga z
najdebelejšo knjigo treščili po glavi.

Lep pozdrav!
Silvija Borovnik