[SlovLit] Ferizejci in Hevejci -- Re: O jeziku v šoli

[Miran Hladnik gmail]

Od: Marko Snoj <marko.snoj na zrc-sazu.si>
Datum: 09. oktober 2017 09:59
Zadeva: RE: [SlovLit] Ferizejci in Hevjeci
(https://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2017/006080.html)

Perizejci in Hivejci, kot se imeni zapisujeta danes, so omenjeni v Joz
9,1, 11,3, 12,8, 24,11 in Sod 3,3, glej
http://www.biblija.net/biblija.cgi?q=Hivejci&step=20&qall=1&qids=ffffffffffffffffffffff7&idq=14&id13=1&pos=0&set=2&l=sl&q1=1.

Lep pozdrav,
Marko Snoj

---

Od: Osolnik, Vladimir <Vladimir.Osolnik na ff.uni-lj.si>
Datum: 09. oktober 2017 12:21
Zadeva: RE: [SlovLit] Ferizejci in Hevejci

[...] Glede prošnje cenjene kolegice Jolke Milič in Fritzovih
Ferizejcev in Hevejcev pa mislim, da ima pesnik ustvarjalno svobodo,
ki jo njegovi prevajalki ni treba utemeljevati ne s Svetim pismom
(dosleden prevod iz hebrejščine je Velika pogodba) ne z drugimi viri.
-- m.

---

From: Nina Ditmajer <nina.ditmajer na gmail.com>
To: slovlit na ijs.si
Date: Mon, 9 Oct 2017 17:08:03 +0200
Subject: Re: SlovLit izvleček, let 741, številka 1

Gre za Perizejce in Hivejce (glej v SSP npr. 2 Mz 3,8 ali 2 Mz 3,17).
Izraza Ferezejec in Hevejec nista fonološko ustrezna hebrejskemu
izvirniku in ju najdemo npr. v ekumenski izdaji Biblije (1974),
Chraskovi (1914) in Wolfovi Bibliji (1856-59).

Lp, Nina Ditmajer

---

Od: Peter Weiss <Peter.Weiss na guest.arnes.si>
Datum: 09. oktober 2017 15:04
Zadeva: Re: [SlovLit] Ferizejci in Hevejci -- s pozdravi s Slovaške

Navajam mesta iz slovenskega standardnega prevoda Svetega pisma, kjer
Perizejci in Hetejci nastopajo skupaj: Prva Mojzesova knjiga (Geneza)
15,20; Druga Mojzesova knjiga (Eksodus) 3,8; 3,17; 23,23: na tem mestu
začne Bog omenjati iztrebljanje in preganjanje: »22 Če boš poslušal
njegov glas in storil vse, kar porečem, bom sovražnik tvojih
sovražnikov in nasprotnik tvojih nasprotnikov. 23 Ko bo torej šel moj
angel pred teboj in te pripeljal k Amoréjcem, Hetejcem, Perizéjcem,
Kánaancem, Hivéjcem in Jebusejcem, ki jih bom iztrebil, 24 se ne
priklanjaj njihovim bogovom, ne služi jim in ne delaj po njihovih
delih, temveč jih zagotovo razruši in razbij njihove spomenike!«  V
destruktivnem kontekstu se pojavijo še nekajkrat, potem pa izginejo.
(Ferizejcev v Svetem pismu ni najti in so morda plod pesniške svobode
ali pa je bil nejasen rokopis slabo prepisan.)

Peter Weiss

===

Od: Igor Saksida <igor.saksida na guest.arnes.si>
Datum: 9. oktober 2017 17:33
Zadeva: O jeziku v šoli
(https://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2017/006080.html)

Cenjena kolegica dr. Alojzija Zupan Sosič je proti dvema ravnema
mature, češ da ta rešitev »diši po elitizmu«. Sprašujem se, ali je
sedanja rešitev, ko sedanjo »višjo« raven prilagajamo povprečju, res
pravična – tako do manj kot predvsem do bolj zmožnih (za pravo esejsko
pisanje tudi motiviranih) dijakov. Neredko slišim: Že že, zahtevnejši
problemski naslovi, a tega naši dijaki niso zmožni … Kje je torej skrb
za materinščino, za razvijanje jezikovne in književne zmožnosti na
najvišji ravni? Je to res uresničljivo ob nediferenciranem, enovitem,
rutinskem, če hočete, pouku? Pa še preprosto logično vprašanje: Kako
to, da ugled materinščin(e) ne skrbi mednarodne mature, ki jezike po
vsem svetu (3000 šol, 145 držav, 80 jezikov, 80.000 kandidatov)
ponuja, glej glej, na dveh ravneh? Tudi slovenščino, kakopak.
(Mimogrede: Je to pravično do naših maturantov?) Poudarjanje, da je
slovenščina nekaj drugega kot drugi predmeti, dela škodo materinščini:
pismenost se namreč razvija – ali vsaj naj bi se – pri vseh predmetih.
Zato je treba upoštevati stvarne zmožnosti dijakov in temu prilagoditi
tako pouk kot končno preverjanje znanja. Dve ravni zato ne pomenita
zniževanja, ampak zviševanje pričakovanih dosežkov dijakov. Da o tem,
da bi sprememba pouka slovenščine prinesla tudi manjše skupine po
zmožnosti bolj primerljivih dijakov, niti ne govorim. Zato naj
sklenem: slovenščina je prepomembna, da bi bila le na eni maturitetni
ravni.

Vsem vse dobro, Igor Saksida