[SlovLit] Janko Čar (1932--2017) -- Re: Prva slovenska pesnica -- Re: Slovenščina na maturi -- Prevajalski simpozij DSKP 2017

[Miran Hladnik gmail]

Od: Marko Jesensek <marko na jesensek.si>
Datum: 11. julij 2017 14:44
Zadeva: Janko Čar

Umrl je upokojeni profesor Univerze v Mariboru pesnik, pisatelj in
kulturni delavec dr. Janko Čar
(https://sl.wikipedia.org/wiki/Janko_%C4%8Car).  Življenje je posvetil
pedagoškemu, strokovnemu in znanstvenemu delu na mariborski
slavistiki. Bil je univerzitetni učitelj, ki je posredoval svojo
predmetnost ne le po programu (z opozarjanjem na literaturo) in s
tehničnimi ponazorili (fonolaboratorij, grafoskop), jasno in
razumljivo, ampak tudi z izrazito osebno noto, ki je odlika
ustvarjalnih pedagoških osebnosti. Tlakoval je pot univerzitetnemu
študiju slovenistike na Pedagoški akademiji in Pedagoški fakulteti
Univerze v Mariboru, predhodnici današnje Filozofske fakultete. Prve
generacije študentov na Oddelku za slovanske jezike in književnosti,
ki ga je soustanavljal in bil tudi njegov predstojnik, ga poznajo kot
predanega in natančnega profesorja slovenskega knjižnega jezika,
zlasti pravorečja, stavčne fonetike, stilistike, kulture govora,
pravopisja in interpretacij besedil. Janko Čar je na začetku svoje
akademske kariere pokrival praktično vsa področja poučevanja
slovenskega jezika, in sicer knjižni jezik, zgodovino jezika in
stilistiko ter se tako približeval tudi vprašanjem slovenske
literature. Kot gostujoči predavatelj je svoje bogate izkušnje in
ljubezen do materinščine širil tudi med tržaškimi, koroškimi in
porabskimi učitelji.

Pogreb je bil danes, v torek, 11. 7. 2017, ob 16. uri na pokopališču v
Slovenski Bistrici.

Marko Jesenšek

===

Od: Vita Žerjal-Pavlin <vita.zerjal-pavlin na guest.arnes.si>
Datum: 11. julij 2017 10:43
Zadeva: Re: [SlovLit] Prva pesnica?
(https://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2017/006019.html)

Za prvo slovensko pesnico velja Fany Hausmann, hči lastnika graščine
Novo Celje, ki je prvo pesem, odo banu Jelačiću Hrvatov zvezda,
objavila v Celjskih novinah leta 1848, kot se je mogoče podučiti tudi
iz obsežne Antologije slovenskih pesnic, in sicer 1. knjige (2004).
Vendar o njenem avtorstvu sedmih objavljenih pesmi obstaja dvom zaradi
njenega (ne)znanja slovenščine, saj ni ohranjenih rokopisov. Omenjena
antologija sicer kot prvo navaja priložnostno pesem Ivane Lepušič iz
spominske knjige Coroninijevih iz leta 1825, toda v tem primeru ne gre
za javno objavo, temveč le za verzificirano osebno posvetilo.

Posebno mesto med začetnicami ženskega literarnega avtorstva ima
Josipina Turnograjska, ki je bila vsestranska ustvarjalka (pesnica,
pripovednica in skladateljica) in na katero so se kot na začetnico
slovenske ženske poezije v pesmih večkrat sklicevale kasnejše pesnice
(npr. Ljudmila Poljanec v pesmi Josipini ali Franja Trojanšek v pesmi
Bo li meni?).

Misel, da je prva pesnica tista, ki je izdala pesniško zbirko, kaže na
precejšnje nepoznavanje zgodovine začetkov pesniškega ustvarjanja
slovenskih žensk, saj so le-te zgolj izjemoma izdale zbirko, pa še to
pogosto "za cela desetletja prepozno ali postumno. Dogajalo se je celo
to, da so njihove objave do danes ostale raztresene po revijah /.../,"
če kar citiram Ireno Novak Popov, urednico Antologije in avtorico
spremne študije. Prvi slovenski pesnici z izdano pesniško zbirko sta
Pavlina Pajk, ki je zbirko Pesmi Pavline Pajkove izdala leta 1878 v
Mariboru, in Luiza Pesjak z zbirko Vijolice, pesmi za mladost
(prevladujejo namreč pesmi za otroke), ki je izšla leta 1889 v
Ljubljani.

Vita Žerjal Pavlin

---

Od: Katja Mihurko Poniž <katja.mihurko-poniz na guest.arnes.si>
Datum: 11. julij 2017 09:31
Zadeva: Re: [SlovLit] Prva pesnica

Z veseljem sem prebrala sporočilo mag. Lidije Golc o obravnavi
slovenskih pesnic pri pouku slovenščini. V odgovor kolegu Železnikarju
dodajam še odlomek iz svoje knjige "Zapisano z njenim peresom: prelomi
zgodnjih slovenskih književnic s paradigmo nacionalne literature",
kjer pišem o problematičnosti "naziva" prva slovenska pesnica.

Pisati o „prvi pesnici“ ali o „prvi pisateljici“ v slovenski literarni
zgodovini ne bi bilo le pristajanje na diskurz geneologij, temveč tudi
problematično početje, saj se zdi, da je prva slovenska pesnica še
vedno fantazmatska figura. Čeprav je to mesto dolgo pripadalo Fanny
Hausmann (1818–1853), ki je v Celskih novinah 25. oktobra 1848
objavila pesem Vojaka izhod, je Igor Grdina (Vladarji, lakaji, bohemi,
2001) opozoril, da je že v 19. stoletju njeno slovensko avtorstvo
postavil pod vprašaj Ignac Orožen, ki je v pismu Franu Kocbeku 12.
februarja 1887 zapisal, da slovensko ni znala. Grdina meni, da je
pesmi v njenem imenu objavil „vrl narodnjak“, ki je „poskušal
ustvariti iluzijo, da imajo Slovenci poleg ustvarjalnih rodoljubov
tudi nadarjene rodoljubke“, še najverjetnejše ime se mu zdi za narodno
stvar navdušenega dr. Jožefa Šubica. Helga Glušič (Igor Grdina:
Vladarji, lakaji, bohemi, 2001) je Grdinove izsledke komentirala z
besedami, da za zanikanje njenega avtorstva ni dokazov. Podobno meni
tudi Frančiška Buttolo (Fanny Haussman (1818–1853) – biografija prve
slovenske pesnice, 2010) in opozarja, da Orožen pesnice po letu 1844
ni več srečal, pesmi pa so bile objavljene kasneje. Leta 1849 je Jela
Tomšič v Novicah objavila pesem Prijaznost (kasneje se ni več
oglasila), a literarna zgodovinarka in urednica Irena Novak Popov na
začetek svoje Antologije slovenskih pesnic ne postavlja ne nje ne
Fanny Hausmann, temveč Ivano Lepušič (1807–1880), ki se je podpisala
kot Jeanette, ko je leta 1825 zapisala nekaj verzov v spominsko knjigo
grofov Coroninijev.

Prof. dr. Katja Mihurko Poniž, Univerza v Novi Gorici

===

Od: Alenka Hladnik <alenka.hladnik na guest.arnes.si>
Datum: 11. julij 2017 12:30
Zadeva:  Re: Slovenščina na maturi
(https://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2017/006019.html)

Iz pisanja prof. Maje Justin, ki sem ga prebrala v Delu, bom
komentirala le spodnji navedek.

"Sprašujem se, ali ni hitrostno  reševanje nalog iz znanja maternega
jezika bolj »samomorilsko« kot letošnji esejski naslov, o katerem je
bilo prelito toliko črnila, pa se mi sploh ne zdi tako problematičen
kot dejstvo, da dijak, ki se je štiri leta pripravljal na maturo iz
slovenščine, na koncu nima dovolj časa, da bi pokazal svoje znanje."

Povsem se strinjam z avtorico. Kot poučujoča filozofijo v 4. letnikih
in v maturitetnem pogonu od leta 1992 spremljam maturitetne generacije
v celoti od poskusne mature naprej. Če je na začetku zavel zimski mraz
in zasmrdel adrenalin tik pred odprtjem izpitne pole iz fizike, kemije
ali matematike, se je to z leti spremenilo, vnema matematikov in
naravoslovcev čim bolj otežiti maturitetni izpit je zlagoma pojenjala,
še posebno po pridružitvi strokovnih gimnazij v maturo. Zadnja leta pa
opažam, da strupeni hlad zaveje pri drugi poli slovenščine.

===

From: "DSKP Društvo" <dskp na dskp-drustvo.si>
Date: Tue, 11 Jul 2017 12:20:30 +0200
Subject: POZIV K SODELOVANJU NA TRADICIONALNEM MEDNARODNEM SIMPOZIJU
DRUŠTVA SLOVENSKIH KNJIŽEVNIH PREVAJALCEV 2017

Spoštovani člani Društva slovenskih književnih prevajalcev, letošnji
prevajalski simpozij bo potekal od 6. do 8. oktobra 2017 v Mariboru.
Izbrani temi simpozija sta:

- Politika in prevod
- Prevajanje slovenske literature v južnoslovanske jezike II
(makedonščina, bolgarščina)

Če vas katera od tem zanima in bi na simpoziju želeli sodelovati s
prispevkom, prosimo, pošljite prijavo skupaj z naslovom referata in
kratkim vsebinskim povzetkom do 1. septembra 2017 na elektronski
naslov: dskp na dskp-drustvo.si – kjer smo vam na voljo tudi za vsa
dodatna pojasnila. Veseli bomo vašega prispevka!

Za UO DSKP
Đurđa Strsoglavec, predsednica