[SlovLit] Prva pesnica? -- Re: Slovenščina na maturi -- Re: Prevajalski seminar

Pon Jul 10 19:50:21 CEST 2017

Od: Jaka Železnikar <jaka na jaka.org>
Datum: 08. julij 2017 20:07
Zadeva: Prva slovenska pesnica?

Pozdravljen, Miran, zelo prav bi mi prišla strokovna pomoč (od tebe
ali, morebiti, slov-lita). Kdo šteje za prvo slovensko pesnico in s
katero pesniško zbirko? Sam nikakor ne uspem najti tega podatka, vsaj
na ne dvoumen način ne.

Hvala vnaprej,
Jaka Železnikar

===

Od: Maja Justin <maja.justinj na gmail.com>
Datum: 09. julij 2017 03:20
Zadeva: Slovenščina proti slovenščini (članek o slovenščini na
maturi), Sobotna priloga Dela 1. 7. 2017

Šola je zaprla svoja vrata. Učitelji še ostajamo po zbornicah in
načrtujemo za naprej, medtem ko se še preizprašujemo o minulem šolskem
letu. Kaj sem storil dobro, kaj bi lahko še bolje, kako ravnati z
novimi generacijami mladih, ki se vsako leto razlikujejo od prejšnje,
smo dovolj usposobljeni zanje, jim bomo znali prisluhniti? In ob
mnogih dvomih, ki obhajajo vsakega s(p)odobnega učitelja, nam misli že
bežijo k maturi, katere rezultati bodo zdaj zdaj objavljeni. Še
posebej slovenistom, saj v času, ko je slovenski jezik postal eden
izmed enakovrednih evropskih jezikov in ko je pred 26 leti postal tudi
državni jezik, se mu je doma na varnem nabralo še posebej veliko
konkurence, s katero se mora učitelj slovenščine soočati.  Angleščina
se nekaterim mladim zdi priročnejša od slovenščine, z njo se baje laže
izražajo in tudi angleške knjige raje berejo. Tako svojih dijakov ne
navdušujemo le za branje,  ki jim zaradi uporabe sodobnih tehnologij
in posledično nezmožnosti daljše koncentracije povzroča vedno večje
težave, ampak jih moramo navduševati še za branje v slovenščini. In če
pristavim še težavnost zvrstnega preklapljanja, ki naj bi ga dijaki
usvojili v srednji šoli, in vedno večji razdalji med pogovornim in
knjižnim jezikom, se pred  učitelja slovenista odpre skoraj neskončno
polje pedagoškega izziva, kako za vse omenjeno pridobiti mladostnika.
In v tem je pravzaprav lepota in brezbrežnost našega poklica - pri
pouku slovenščine širiti pogled tudi na aktualno umetniško dogajanje
umetnostnih zvrsti, ki se dotikajo književnosti. Jih navduševati za
film in  gledališče, širiti pogled tudi na druge umetnosti, saj
slovenski dijaki, eni redkih v Evropi, imajo na urniku umetnost zgolj
v prvem letniku gimnazije.  In seveda dijake skušamo tudi ustvarjalno
motivirati in v njih odkrivati ustvarjalni čut, saj imajo izjemne
potenciale, ki jim ob prebujanju pomagajo odraščati in dozorevati.
Vse to početje, na prvi pogled skoraj mazohistično neobvladljivo,
lahko postane  obojestransko polno in spodbudno, sploh, ko zaznaš, da
imaš pred seboj radovedno, odzivno in kritično občinstvo. In se
dogaja.

Ampak vse to bi bilo preveč lepo, da bi bilo lahko res. Navduševati
mlade ljudi za literaturo in jezik.  Jim odstirati poglede še na druge
umetnosti. Tako lep pa učiteljski poklic le ni. Čisto na koncu se
zatakne. Ko pride na vrsto matura, s katero skrajno skrbno in
spoštljivo ravnamo vedoč, da pri slovenščini na maturi ni milosti. Ni
milosti pri maternem jeziku, na katerega smo tako ponosni in o njem
govorimo kot o tistem, ki nas je skozi stoletja ohranjal?  Ne, saj se
je tudi letos ponovila zgodba, o kateri smo tako ponižno učiteljsko
tiho, ker se nič ne da narediti, ker smo že tolikokrat kaj rekli, pa
je vedno isto. Prav zato ne morem več molčati o tej banalnosti časa.
Ko se že ugriznem v jezik in si rečem, da bo letos predmetna
maturitetna komisija za slovenščino le uvidela svojo zmoto in dala
dijakom dovolj časa za pisanje druge pole, se ponovi lanska zgodba.
Spet odhajajo dijaki po pisanju mature sklonjenih glav iz razreda, da
niso imeli dovolj časa, da bi do konca napisali svoje odgovore, da bi
premislili zahtevno besedilo, ki, kako samoironično, govori o
materinščini. In začutim vsiljeno razdaljo med seboj in dijaki, saj
jih res nisem učila hitrostnega reševanja jezikovnih nalog. In še eno
nepremostljivo razdaljo čutim med svojim 35-letnim poučevanjem
slovenščine in RIC-om, ki mi na pedagoški poti »implementacije«
materinščine med mladostnike predstavlja oviro. Z institucijo ne
govoriva istega jezika, ampak dve popolnoma različni materinščini. Ena
je toga,  birokratska, s časomerilcem v roki, druga pa je živa, topla,
polna ustvarjalnega nemira.  Ne spotikam se ob zahtevnost snovi ali
primernost esejskega naslova, dolžino in zapletenost navodil, ampak
zgolj ob čas, ki ga imajo dijaki na voljo za reševanje jezikovnih
nalog iz materinščine. Pa se oglaša v meni občutek krivde - streniraj
jih, da bodo hitreje razmišljali, hitreje razumevali besedilo, še
hitreje napisali publicistično poročilo. V  čem je smisel, da svoje
dijake učim hitrostni tek čez RIC-ove ovire po vseh jezikovnih
ravninah. Nikoli se nismo z dijaki o slovenščini pogovarjali kot o
tekmi s časom, morda takrat, ko smo se spraševali o njeni prihodnosti,
o njeni ogroženosti. Ampak smo vedno ugotovili, da je od nas odvisno,
kako z njo ravnamo, da nimamo več zunanjih sovražnikov,  da smo lahko
sami njena največja grožnja. RIC-ov hitrostni tek čez jezikovne ovire
je grožnja, ki jo je anketni vprašalnik  o zadovoljstvu dijakov z
maturo 2016, ki jo je organiziral prav RIC, potrdila. 68 % odstotkov
dijakov je v njej odgovorilo, da pri slovenščini niso imeli dovolj
časa. In raziskava je sklenila, da so dijaki večinoma zadovoljni s
potekom in težavnostjo mature, razen pri slovenščini. Tukaj bi omenila
tudi dejstvo, da je med najteže dosegljivimi  najvišjimi  ocenami prav
ocena iz slovenščine in da je največ sedmic pri dijakih s 33 točkami
(ena točka jim zmanjka do vseh 34 točk) ravno pri slovenščini.

Sprašujem se, ali ni hitrostno  reševanje nalog iz znanja maternega
jezika bolj »samomorilsko« kot letošnji esejski naslov, o katerem je
bilo prelito toliko črnila, pa se mi sploh ne zdi tako problematičen
kot dejstvo, da dijak, ki se je štiri leta pripravljal na maturo iz
slovenščine, na koncu nima dovolj časa, da bi pokazal svoje znanje.
Prava frustracija zanj sredi obremenjujoče mature, ki močno vpliva
tudi na njen nadaljnji potek. Sprašujem se, zakaj ravno slovenščina,
ali ni to punčica v narodovem očesu (si dovolim malo patetike),  in z
njo ravnamo tako nemilostno. Ko sem nadzorni učitelj pri drugih
predmetih, zavistno opazujem dijake, kako v miru rešujejo svoje
naloge, še enkrat pregledajo  rešitve in odložijo pisalo nekaj minut
pred koncem. Pri slovenščini pa bijemo bitko s časom, kot da bi hoteli
...  Ne vem, kaj želimo pedagogi s tem povedati mladim.  Da nihče ne
zna slovenščine in res raje preklopimo na angleščino? In to iz
položaja, kjer bi morali stati njeni zagovorniki in pravi negovalci. S
kakšnimi občutki po maturi  bo dijak zaključil štiriletno gimnazijsko
šolanje, ko smo mu slovenisti štiri leta ponujali  lepote slovenske
književnosti in jezika, ki da so naš unikum, za katerega se je vredno
zmeraj znova potruditi in se materinščine z ljubeznijo celo svoje
življenje učiti? Res, nekaj samouničujočega je v nas! Že esejski
naslov je vodil v enosmerno ulico, skopo odmerjeni čas reševanja pri
drugi poli pa je občutke nemoči ob  letošnji maturi pri slovenščini
samo potrdil. Slovenščina, kdo bo tebe ljubil, če bomo znanje in
ljubezen do tebe merili s štoparico v roki?  Verjamem, da že naslednje
leto predmetna komisija za slovenščino z nekaj odvzetimi nalogami iz
druge izpitne pole.

Maja Justin Jerman,
učiteljica slovenščine na Gimnaziji Jurija Vege Idrija

===

Od: Timothy Pogacar <pogacar na bgsu.edu>
From: Tanja Petric <jak.seminar na yahoo.com>
Datum: 09. julij 2017 11:54
Zadeva: 7. mednarodni prevajalski seminar slovenske književnosti
Maribor, 27. junij – 2. julija 2017  [re:
https://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2017/005860.html ; za kroniko
preteklega dogajanja -- mh]

Torek, 27. junij 2017 (Ljubljana) 09.45 Narodna galerija (Prešernova
cesta 24, Ljubljana). Ogled prenovljene Narodne galerije in njenih
zbirk. Vodi umetnostni zgodovinar in kustos Andrej Smrekar.
12.00–13.30 Predstavitev izbranih slovenskih založb in knjižnih
novosti s področja slovenskega leposlovja v Trubarjevi hiši literature
(Stritarjeva 7, Ljubljana).
16.00 Odhod z avtobusom v Maribor, [...] hotel Park (Tabor 9,
Ljubljana), vrt pred hostlom Pekarna.
20.00 Otvoritev seminarja. Pozdravni nagovor Aleša Novaka, direktorja
Javne agencije za knjigo Republike Slovenije, in Maje Malus Azhdari,
direktorice Mladinskega kulturnega centra Maribor.

Sreda, 28. junij 2017
9.00–11.00 in 11.30–13.30 delavnica: delo z izbranimi pesmimi Gregorja
Strniše iz knjige Zbrane pesmi. Vodja delavnice: Nada Grošelj.
16.00–17.30 Kozma Ahačič: Jezikovni viri za prevajalce slovenskih
besedil (predavanje).
17.30–18.30 Ogled kompleksa Pekarna.
19.00 Literarni večer z Janjo Vidmar (Literarna hiša Maribor,
Vojašniška ulica 12, Maribor). Pogovor vodi Dragica Haramija.
20.30 Večerja, po njej ogled prireditev v okviru Festivala Lent (fakultativno).

Četrtek, 29. junij 2017
9.00–10.00 Igor Žunkovič: Poetika in Poezija Gregorja Strniše (predavanje).
10.15–12.00, 12.20–13.40 2. delavnica: delo z besedilom Janje Vidmar
Kebarie. Vodja delavnice: Nada Grošelj.
16.00–17.30 Aljoša Harlamov: Sodobni slovenski roman (predavanje).
17.30–18.30 Vpogled v knjižno produkcijo mariborskih založb (Salon
uporabnih umetnosti, Glavni trg 1, Maribor).
19.00 Literarni večer z Alojzom Ihanom (Salon uporabnih umetnosti,
Glavni trg 1, Maribor). Pogovor vodi Zora A. Jurič.
20.30 Večerja, po njej ogled prireditev v okviru Festivala Lent (fakultativno).

Petek, 30. junij 2017
9.00–11.00 in 11.30–13.30 3. delavnica: delo z besedilom Alojza Ihana
Državljanski eseji. Vodja delavnice: Đurđa Strsoglavec.
16.30–18.00 Katja Stergar: Mehanizmi in možnosti (so)financiranja
leposlovja, prevodov in prevajalcev slovenske književnosti
(predavanje).
19.00 Literarni večer z Miho Mazzinijem (Salon uporabnih umetnosti,
Glavni trg 1, Maribor). Pogovor vodi Nino Flisar.
20.30 Večerja, po njej ogled prireditev v okviru Festivala Lent (fakultativno).

Sobota, 1. julij 2017
9.00–11.00 in 11.30–13.30 4. delavnica: delo z besedilom Mihe
Mazzinija Otroštvo. Vodja delavnice: Đurđa Strsoglavec.
13.30–14.00 Evalvacija seminarja.
16.00 Zgodovinsko-literarni ogled Maribora z degustacijo pri Stari
trti in zaključno večerjo v restavraciji Pri Florjanu (Grajski trg 6,
Maribor), po večerji ogled prireditev v okviru Festivala Lent
(fakultativno).