[SlovLit] Koroške -- Re: Slovenščina v visokem šolstvu -- Plenilske založbe

[Miran Hladnik gmail]

Od: Janez Stergar <janez.stergar na guest.arnes.si>
Datum: 08. junij 2016 17:34
Zadeva: nov korotanski prireditveni "cvetober"

[...] V sredo, 8. 6. 2016 ob 20.00 [je bil] v grajskem dvorišču
(Burghof) v Celovcu večer v spomin nedavno preminulemu Fabjanu
Hafnerju. Sodelujejo: Anna Baar, Christoph W. Bauer, Alois
Brandstetter, Antonio Fian, Peter Handke, Gustav Januš, Dietmar Pickl,
Josef K. Uhl, Josef Winkler idr.; glasbeni okvir: Janez Gregorič,
Carinthian Saxophon Quartett, Walter Auer ter Gabriel Lipuš.

V četrtek, 9. 6 .2016 ob 6.15 izpred spomenika Josipu Jurčiču v
Mariboru odhaja naš partnerski Klub koroških Slovencev – Maribor na
izlet v Rezijo in Benečijo. Ob izvrstnem vodstvu doc.dr. Mateja
Šeklija bo izlet ne glede na spremenljivo vreme prav gotovo lepo
uspel. [...]

Svetovni splet nam zdaj omogoča tudi odprt dostop do vseh treh zvezkov
„Enzyklopädie der slowenischen Kulturgeschichte in Kärnten/Koroška.
Von den Anfängen bis 1942“ (Enciklopedija slovenske kulturne zgodovine
na Koroškem, od začetkov do leta 1942). Kot sem že poročal, je delo v
uredništvu prof.dr. Katje Sturm-Schnabl in mag. Bojana-Ilije Schnabl,
MPM izšlo konec letošnjega marca. Enciklopedija objavlja tudi
približno 50 biografij nekdanjih članov Klubov koroških Slovencev v
Ljubljani, Mariboru in v drugih krajih po Sloveniji, sedanji člani
dveh klubov pa smo v enciklopedijo prispevali še enkrat toliko
biografskih in stvarnih gesel. Spletne povezave, za katere potrebujete
nakaj potrpljenja ob dobrem PC-ju, a jih potem lahko koristno
uporabljate: prvi zvezek v pdf
(http://www.boehlau-verlag.com/download/163767/978-3-205-79673-2_1_OpenAccess.pdf),
nato drugi zvezek
(http://www.boehlau-verlag.com/download/163767/978-3-205-79673-2_2_OpenAccess.pdf)
ter tretji zvezek
(http://www.boehlau-verlag.com/download/163767/978-3-205-79673-2_3_OpenAccess.pdf).

===

Od: Silvija Borovnik <silvija.borovnik na um.si>
From: Marko Jesensek [mailto:marko na jesensek.si]
Datum: 07. junij 2016 18:28
Zadeva: kliping
(https://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2016/005585.html in prej)

http://4d.rtvslo.si/arhiv/radijski-razgledi/174409575 -- Marko
Jesenšek in Tone Partljič o rabi slovenščine v visokem šolstvu.
Radijski razgledi. Radio Maribor 4. jun. 2016.

---

From: "Andrej (Andy) Brodnik" <andrej.brodnik na upr.si>
To: slovlit na ijs.si
Date: Thu, 9 Jun 2016 13:08:36 +0200
Subject: Re: [SlovLit] Pripombe FF na Zakon o visokem šolstvu

Pozdravljeni! Ne povsem podrobno, a kar nekaj spremljam mnenja in
pobude glede učnega jezika na visokošolskih institucijah. Sicer morda
preveč na poprek, vendar večina mnenj in pobud se ustavlja ob
legalističnih (ustava) in formalnih vprašanjih (kdaj in kako se lahko
uči v tujem jeziku). Od teh tem bi na vsak način poudaril in podprl
pobudo, ki zadeva finančne okvirje. Namreč država (spet v skladu z
ustavo) bi morala preko zakona zagotoviti ustrezna sredstva za
izvajanje visokega šolstva vključno s poučevanjem v več jezikih. Ampak
s tem bi ta koš zaprl.

Odprl bi pa drugi koš - vsebinski. Imam občutek, da je vse premalo
razprave, ki bi se dotaknila vsebinskih vprašanj. Da bi lahko kaj dali
v vsebinski koš, je potrebno odgovoriti na vprašanje  zakaj. Bi kaj
dodali na to -- zakaj učiti v enem ali drugem jeziku? Morda to pustim
kot izziv in upam, da bodo mnenja in pobude zajele tudi vsebinska
vprašanja.

PMSM, da je ustava razlog, da moramo učiti v slovenskem jeziku, ni
ustrezen (pa še tako ne piše v ustavi). Vendar: (i.) brez dvoma je
potrebno razvijati slovenski strokovni jezik; (ii.) brez dvoma je
potrebno razvijati slovenski jezik kot takšen. Pa je za slednje res
(najbolj) odgovoren ali primeren visokošolski proces? PMSM nikakor.
Verjetno imate sami izkušnje, a človek težko verjame, kako dobro (hm,
slabo) znajo študenti uporabljati svoj materni jezik. Za slednje bi
postavil ogledalo srednji šoli. Od visokošolskega izobraževanja ni
smiselno pričakovati, da bo bistveno pripomoglo k izboljšanju splošne
rabe slovenščine. Je pa njegova (ali bolje, naša) odgovornost razvoj
strokovne slovenščine.

Torej izziv -- kaj želimo doseči s poukom v slovenskem jeziku? Kaj s
poukom v tujem jeziku?

Hvala in LPA

===

Od: BLAZIC, Milena Mileva (home) <milena.blazic na guest.arnes.si>
Datum: 09. junij 2016 13:16
Zadeva: Plenilske revije in založbe

V zadnjem obdobju se soočamo s pojavom plenilskih revij in založb,
posledično z zavajajočimi metrikami za vrednotenje in tudi
ugrabljenimi revijami. Plenilske revije oz. založniki vabijo
raziskovalce k objavi raziskovalnega dela v njihovih revijah proti
plačilu, ob tem pa obljubljajo kakovost, ki je v resnici ne nudijo.
Revije prevzamejo identiteto kake ugledne revije in s podobnostjo
imena ali celo z enakim imenom in ISSN številko zavajajo avtorje glede
pristnosti. [...]

ARRS in OSIC-i pripravljajo sezname plenilskih revij in založb. Objave
v plenilskih revijah in založbah se  izključijo iz znanstvenega
točkovanja.

Jeffrey Beall, ameriški knjižničar, objavlja in redno dopolnjuje
sezname verjetnih plenilskih revij in založnikov:
- seznam verjetno plenilskih založnikov (http://scholarlyoa.com/publishers/),
- seznam verjetno plenilskih revij
(http://scholarlyoa.com/individual-journals/),
- seznam ugrabljenih revij
(http://scholarlyoa.com/other-pages/hijacked-journals/),
- seznam zavajajoče metrike
(http://scholarlyoa.com/other-pages/misleading-metrics/).

Pri izbiri revije za objavo članka je potrebno biti pozoren na
naslednje značilnosti založnika:
- goljufanje pri navedbi faktorja vpliva, navaja svoj, poseben faktor vpliva;
- goljufanje pri navajanju indeksiranja (npr. v indeksnih zbirkah, ki
ne obstajajo ali navajanje uvrstitve v legitimne indeksne zbirke, kjer
jih v resnici ni);
- ni mogoče identificirati uradnega uredniškega/recenzentskega odbora;
- ni informacij o akademskih dosežkih posameznikov (urednikov, recenzentov);
- netransparentni postopki objavljanja (recenzijski postopek,
uredniški postopek);
- nejasne (ali skrite) informacije o stroških avtorja (pogosto prvi
pristop brez omembe plačila, kasneje pošljejo račun), financira se s
plačili avtorjev;
- ime revije je zelo široko definirano (pokriva pogosto nepovezana
področja), nima povezave s poslanstvom originalne revije;
- ISSN številka revije je enaka kot pri originalni reviji, vendar ima
drugega založnika ali uredniški odbor;
- založnik ne preverja (ali ne preverja dovolj) kvalitete avtorjev/člankov;
- neresnična informacija o sedežu založnika (npr. afiliacija v drugi
državi samo zaradi prestiža, realno posluje drugje).

Priznane knjižničarske organizacije so izdelale spletno stran Think,
Check, Submit (http://thinkchecksubmit.org/check/), ki je v pomoč
avtorjem pri presoji izbire »prave« revije. [...]

Kolegi iz Osrednje družboslovne knjižnice so pripravili raziskovalni
vodič Nepoštene založniške prakse v akademskem okolju s konkretnimi
primeri.

[O plenilskih založbah gl. še zadnji odstavek poglavja Prosti dostop v
Novi pisariji (https://sl.wikibooks.org/wiki/Nova_pisarija#Prosti_dostop)
in pogovor na to temo
(https://sl.wikibooks.org/wiki/Pogovor:Nova_pisarija#Plenilski_zalo.C5.BEniki_OA).
-- miran]