[SlovLit] Učni jezik na univerzi -- Re: Slovlit †? -- Re:Re:pozitoriji

Ned Maj 15 08:30:22 CEST 2016

From: "Zoran Božič" <zoran.bozic na guest.arnes.si>
To: <slovlit na ijs.si>
Date: Sat, 14 May 2016 20:30:58 +0200
Subject: O SLOVENŠČINI IN KAKOVOSTI TEORETIČNO IN PRAKTIČNO (gl. tudi
https://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2016/005545.html in prej)

Ivan Svetlik: Jezikovno vključevanje, ne izključevanje (Delo, 14. maj
2016, str. 5)

Prvi citat (iztrgan in sobesedila): »Učni jezik na naših univerzah je
slovenski. Vendar izobraževanje, če naj dosega cilje kakovosti, ne
more potekati zgolj znotraj nacionalnih meja in v maternem jeziku. /…/
Z izobraževanjem v tujem jeziku, vključevanjem tujih študentov in
opravljanjem dela študijskih obveznosti na tujih univerzah se krepijo
občutek mlade generacije za kulturno pestrost, njena zmožnost za
učinkovito komuniciranje v različnih kulturnih okoljih ter zmožnosti
za učinkovito delo pri domačih in tujih delodajalcih, katerih
poslovanje je vse bolj globalizirano.«

Priporočena literatura: Paul Liessmann, Teorija neizobraženosti.

Drugi citat (iztrgan iz sobesedila): »Predlog novele zakona o visokem
šolstvu omogoča, da bomo odgovornost za kulturno in jezikovno
poslanstvo lažje ter bolje izpolnili. Nameravamo jo posebej opredeliti
v jezikovni strategiji univerze. Pot izključevanja skrbi za jezik in
kulturo na račun internacionalizacije ali internacionalizacije na
račun slovenščine je nedopustna. V prvem primeru bi osiromašili jezik
in kulturo ter oslabili nacionalno identiteto. V drugem primeru bi se
zgodilo enako, a v nekoliko daljšem času. Kakovost in mednarodni ugled
Univerze bi z njenim zapiranjem namreč padla do te mere, da bi
izgubljali tudi vse več domačih študentov. Na koncu bi večina
študirala v tujih jezikih na tujih univerzah in slovenščina ne bi
imela komu služiti.«

Nesramna opomba: osebni prispevek avtorja članka k odpiranju v svet –
en znanstveni članek v tujini v petih letih (vir: sicris).

Podmena avtorja članka: če ne udejanimo internacionalizacije s
poučevanjem v tujem jeziku (večja kakovost!), se bomo znašli v
položaju, kot je bil do ustanovitve prve slovenske univerze leta 1919
(študij na Dunaju). Torej smo brez alternative: ali poučevanje v tujem
jeziku doma ali v tujini. Vdajte se, nasprotniki novele!

Razmišljanje, morda nekoliko provokativno: sprejmemo novelo, k nam
pridejo drugorazredni tuji študenti, katerih materni jezik seveda ni
angleščina; njih in domače študente učijo domači profesorji v
angleščini, ki ni njihova materinščina – je to res zagotovilo boljše
kakovosti?

Problem odnosa do materinščine je seveda širši in vnebovpijoč: Državni
svet je soglasno podprl pobudo za spremembo Pravilnika o napredovanju
v nazive, po katerem učitelji v osnovnih in srednjih šolah za objavo
strokovnega članka v slovenščini dobijo dve točki, za objavo v tujem
jeziku pa tri točke (pri napredovanju v vrtcih pa je slovenščina
izenačena s tujim jezikom!). Ministrstvo za izobraževanje je ponovno
zavrnilo ugovor naše kolegice, ki je objavila članka v Jeziku in
slovstvu in Slavistični reviji in želi napredovati, na pobudo
Državnega sveta pa do danes (poslali smo tudi urgenco) nismo prejeli
odgovora.

Retorično vprašanje: je tovrstno ravnanje vključevanje ali izključevanje?

===

Od: Jožica Grum <jozica.grum na gmail.com>
Datum: 13. maj 2016 19:30
Zadeva: Re: [SlovLit] Slovlit (1999--2016)?

Spoštovani gospod Miran Hladnik, dober dan. Zelo mi je žal zaradi
neprijetnosti, s katerimi vas zdaj nadlegujejo. Nisem pravnica, zato
vam ne znam ponuditi pametnega nasveta za rešitev iz te zagate. Zadaj
je prav gotovo tudi velika mera slovenske nevoščljivosti in
škodoželjnosti, ki mečeta polena pod kolena tistemu, ki pametno in
pridno dela ter z veseljem deli svoje znanje. Na srečo zaradi objave
mojega naslova v tem okolju še nisem imela težav niti odvečnih
nadlegovalnih ponudb. Jaz vaša obvestila vsakič vsaj preletim,
velikokrat pa sem našla v njih tudi kaj zelo konkretnega zase.
Diplomirala sem daljnega leta 1981, vendar me zelo zanima, vsaj od
daleč, v kakšne smeri zdaj raziskujejo mladi.  Zelo bi mi bilo žal, če
bi vaša obvestila kar izginila ... Če drugega ne, vedite, da držim z
vami ... Meni namreč moralna podpora veliko pomeni, mogoče tudi vam
vsaj malo ...

Vse dobro,
Jožica Grum

---

Od: Judita Trajber <judita.trajber na siol.net>
Datum: 14. maj 2016 11:59
Zadeva: Zamenjava sezone s fazono

Iz nekaterih odzivov, ki jih v teh dneh beremo na Slovlitu o vprašanju
nepooblaščenega spletnega objavljanja elektronskih naslovov, veje
nekakšna otroška objestnost, ki zamegljuje bistvo vprašanja. Vprašanje
namreč ni, ali člani dopisne skupine Slovlit lahko vidijo in po
potrebi uporabijo elektronski naslov dopisnika, temveč, ali lahko
kdorkoli izmed dopisnikov, tako tudi moderator, ki razpolaga z vsemi
elektronskimi naslovi na enem kupu, objavi seznam naslovov na spletu,
ne da bi se pri tem oziral na (pravni) red.

Pravni red, ki ureja varstvo osebnih podatkov in ki tudi elektronski
naslov uvršča med osebne podatke, ne prepoveduje objavljanja osebnih
podatkov kar počez, temveč pogojuje objavljanje z vnaprejšnjo izrecno
(nedvoumno izrečeno) privolitvijo tistega, na kogar se osebni podatek
nanaša. Ta standard je Slovenija morala vgraditi v svoj pravni red
pred vstopom v Evropsko zvezo. Že pred vstopom v Evropsko zvezo pa je
naša zdajšnja ustava opredelila Slovenijo kot pravno državo in vsakemu
državljanu/državljanki zagotovila pravico, da daje pobude splošnega
pomena ter da sodeluje pri upravljanju države; neposredno sodeluje, če
je izvoljen v zakonodajni organ, posredno pa kot volivec, lahko je
tudi pobudnik, deluje na ravni pobudnika v okviru interesne skupine in
tako dalje. Ni da ni.

Ker delujemo nekateri med dopisniki Slovlita tudi kot učitelji in
mentorji, ki pred našimi učenci in mentoriranci zagovarjamo stališče,
da je treba zakone bodisi spoštovati bodisi spreminjati, saj je namen
zakonov, da čim bolje služijo načelu, da "se tvoje pravice končajo
tam, kjer se moje začnejo", menim, da tretja možnost, to je samovoljni
prezir pravnega reda, zoprvanje pravnemu redu magari s plačevanjem
globe (mimogrede: globa se lahko odmerja na dan), ni prava pot. Lep
pozdrav vsem in navijam, da se v Slovlitu oblikuje posvetovalno telo,
ki na organizran in kulturen način prediskutira vprašanje obstoječe
ureditve varstva osebnih podatkov,

Judita Trajber

===

Re:re:pozitoriji
(https://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2016/005550.html in
https://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2016/005554.html)

Z Alešem Vaupotičem se zelo strinjam, da so univerzitetni repozitoriji
optimalna možnost hrambe in distribucije akademskih spisov. Samo jeza
ob tem, da UL to možnost že leta zanemarja, je kriva za provokativni
predlog za postavitev zaključnih akademiskih spisov na ameriški
Academia.edu. Počasi postane človeku odveč stalno izgovarjanje domačih
služb, kaj vse ni mogoče, in njihovo sistematično kompliciranje in
odvračanje interesentov in sklene pokazati, kako je tam zunaj to isto
ne samo mogoče, ampak naravnost lahkotno doseči (in to velja za vsa
področja v življenju). Mogoče bo pa strah pred takim "begom možganov"
spodbudil drugačno, bolj odprto in manj birokratsko obnašanje. Upajmo.
-- miran