[SlovLit] Mladi humanisti -- Iz Brna -- Re: Slovlit †?

[Miran Hladnik gmail]

Od: Žele, Andreja <Andreja.Zele na ff.uni-lj.si>
Od: Lidija Rezoničnik [lidija.rezonicnik na gmail.com]
Poslano: 14. maj 2016 20:21
Zadeva: Družbeni in politični procesi v sodobnih slovanskih kulturah,
jezikih in literaturah. Vabilo k prijavi izvirnih znanstvenih
prispevkov

Pozdravljeni, z veseljem sporočam, da sva se z Nino glede organizacije
znanstvenega srečanja uspešno povezali z Univerzo na Primorskem.
Letošnje, 4. mednarodno znanstveno srečanje mladih humanistov, bo tako
potekalo 21. oktobra na Fakulteti za humanistične študije v Kopru in
bo s tem lepo zaključilo popotovanje po vseh štirih slovenskih
univerzah.

Mednarodno srečanje je namenjeno mladim slovenistom, slavistom in vsem
drugim humanistom, ki se v svojih raziskavah dotikajo področij jezika,
literature, didaktike, kulture in zgodovine slovanskih narodov.
Tematska področja mednarodnega znanstvenega srečanja:
- družba in države po padcu komunizma,
- padanje meja (žanrskih, jezikovnofunkcijskih, političnih ...),
- med vključevanjem in izključevanjem (center in obrobje, migracije,
manjšine, politična (ne)korektnost, problematične eksistence in
obstranski liki v jeziku in literaturi).

K predstavitvi prispevkov so vabljeni študenti magistrskih, doktorskih
študijskih programov na slovenskih in tujih univerzah, mladi doktorji
znanosti oz. vsi, ki so študij že zaključili in se z razpisanimi
temami strokovno ali znanstveno ukvarjajo. Prijave s prijavnim
obrazcem in povzetkom v dolžini do 250 besed in kratko biografijo
(oboje v jeziku predavanja in v angleščini) sprejemamo na el. naslovu
studentska.sekcija.zdsds na gmail.com do vključno 8. 7. 2016. Prijavljeni
bodo o izboru obveščeni do 31. 7. 2016 po elektronski pošti. Uradni
jeziki konference so vsi slovanski jeziki, angleščina in
italijanščina. Udeleženci imajo za predstavitev na voljo 15 minut,
čemur sledi 5 minut diskusije, v kateri bodo dobili predloge za
morebitne izboljšave svojega prispevka. Članke za objavo v zborniku je
treba oddati do 1. 12. 2016. Sledita anonimna recenzentska ocena in
vnašanje popravkov. Pogoj za objavo v zborniku, ki bo izšel predvidoma
v prvi polovici leta 2017, bo pozitivna recenzentska ocena.
Kotizacija za sodelovanje na znanstvenem srečanju znaša 10 €,
udeleženci jo poravnajo na dan dogodka. Za člane Študentske sekcije
Slavističnega društva Slovenije kotizacije ni. Stroške prevoza in
morebitne prenočitve krijejo udeleženci sami. Vse informacije o
dogodku lahko spremljate na Facebook strani Študentske sekcije
Slavističnega društva Slovenije
(https://www.facebook.com/studentska.sekcija).

Lidija

===

From: mateja kosi <mateja18 na yahoo.com>
To: "slovlit na ijs.si" <slovlit na ijs.si>
Date: Sun, 15 May 2016 08:59:54 +0000 (UTC)
Subject: Iz Brna

Spoštovani, dogajanje na lektoratu slovenščine na Filozofski fakulteti
Masarykove univerze v Brnu je bilo tudi ta semester pestro. Kot prvi
gost tega semestra nas je obiskal asist. dr. Damjan Huber s
predavanjema Razmerje med zapisom in izgovorom slovenskih besed in
Nekaj nasvetov za lažje naglaševanje slovenskih besed. Teden pozneje
nam je asist. dr. Tanja Mirtič predstavila glasoslovni in oblikoslovni
opis besedja v slovarju ter portal Fran.

Na nadaljnjih dveh dogodkih smo se posvečali slovenski glasbi in
književnosti. Prejšnji petek, 6. 5. 2016, so Brno obiskali člani
pevskega zbora Tabor Kalc 1869 Knežak. Po nastopu pevskega zbora je
češki prevod pesniške zbirke Pridem takoj (Přijdu hned, prevod Hana
Mžourková) predstavila pesnica Barbara Korun, večer pa je z glasbenim
nastopom zaključil Klemen Pisk. Pri organizaciji smo se povezali z
društvom Česko-slovinská společnost, ki deluje v Brnu. Prozna dela
treh odličnih slovenskih književnikov pa smo imeli priložnost spoznati
včeraj, 12. 5. 2016, ko se je pri nas na poti na praški knjižni sejem
ustavila novomeška založba Goga z avtorjema Agato Tomažič in
Sebastijanom Pregljem ter s predstavitvijo dela Maruše Krese.
Študentje Vendula Eicherová, Adam Miloševič, Elena Slavičová, Linda
Sudíková in Aneta Zlámalová so pripravili odlične prevode jezikovno
zahtevnih izbranih odlomkov. Za finančno podporo se zahvaljujemo
Centru za slovenščino kot drugi in tuji jezik, Veleposlaništvu RS v
Pragi in Javni agenciji za knjigo RS.

Lepo vas pozdravljam iz Brna,
Mateja Kosi, učiteljica slovenščine na MU v Brnu

===

From: Marko Snoj <marko.snoj na zrc-sazu.si>
To: <slovlit na ijs.si>
Date: Sun, 15 May 2016 22:14:30 +0200
Subject: Slovlit 1999--2016?

Težko bi bilo k vsemu tehtnemu, kar je bilo o ukrepih proti
spodkopavanju Slovlita napisanega v zadnjih dneh, dodati še kaj
pametnejšega, bojim pa se, da lahko birokratske duše v vnemi za naše
dobro še enkrat prebijejo svoje že večkrat doseženo dno, zato navijam
za možnost, ki jo je v petek ponudila kolegica Trajber: Miran, pošlji
vsem nam vprašanje, ali se strinjamo, da je naš naslov v okviru
Slovlita objavljen na spletu. In da dovoljenje velja tudi za nazaj,
kot se v pošteni državi spodobi. Dahnili bomo usodni DA.

Marko Snoj

---

Od: Aleksandra Kocmut <tristanina na gmail.com>
Datum: 15. maj 2016 16:06
Zadeva: Re: Slovlit †?
(https://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2016/005555.html in nazaj)

Sodelujem v več takih skupinah, kot je Slovlit, in še nikoli (v
približno desetih letih) nisem od nikogar iz skupine dobila kakšnega
"nadlegujočega" pisma. Nasprotno - v vseh teh letih sem z nekaterimi
člani veliko debatirala, pomagala in bila deležna pomoči na mnogo
področjih, ne le na "nosilnem", stkalo se je tudi nekaj prijateljstev.
Zato ker smo lahko drug z drugim stopili v stik zaradi javne objave
naših e-naslovov. Kar se tiče Slovlita, pa sem po tej zaslugi dobila
službo. Je treba reči še kaj več?

Morda o neštetih posredovanih "pismih sreče", "denarnih angelih",
"molitvah za to in ono", "testih osebnosti" itd., ki nam jih pošiljajo
prijatelji, znanci, sorodniki, s preprostim klikom na "Posreduj", pri
tem pa odpošljejo po petdeset, sto ali več e-naslovov, ker jih ne
znajo/nočejo zbrisati? Kaj pa bomo storili glede tega? No, večino
opravi za nas že filter, ki se imenuje "Vsiljena pošta".

Zavoljo ljubega miru in na čast zakonom pa se lahko odpre tema:
Strinjam se z objavo svojega e-naslova v skupini Slovlit, mi pa se v
to temo podpišemo. To vsakemu vzame približno pol minute časa.

Miran, hvala za vse.
Aleksandra

---

Aleksandra in drugi, ki vam ni vseeno. Otroci v določenem obdobju
uživajo v uničevanju tega, kar jim pride pod roke, nekateri se
uničevalne strasti ne znebijo niti, ko odrastejo. Celo na Wikipediji
se znajdejo zelo sposobni in zavzeti posamezniki, ki jim destruktivna
sla občasno uide izpod kontrole. Pismouško se oklenejo kakšnega slabo
domišljenega paragrafa in oboroženi z njim terorizirajo sodelavce. Na
klic k razumu odgovarjajo, da obstajajo demokratični mehanizmi za
spremembo člena/dogovora/pravila, ki dela zgago, vendar potem
napravijo vse, da do spremembe ne pride. Patološki posamezniki znajo
žal edino tako komunicirati z okolico in klicati po njeni pozornosti.
In bedastih paragrafov je na Šenflorjanskem nebroj. Slabi so zato, ker
so bili narejeni z mislijo na reševanje hipotetičnih, ne pa realnih
situacij in ker so raje "za vsak slučaj" nekoliko restriktivnejši kot
tisti preko šenflorjanskega plota.

Saj Šenflorjanci niso tako neumni, da bi si grenili življenje z njimi.
Norih prepovedi ne upoštevajo in se jim ne zgodi prav nič: skozi
avtocestno mitnico vozijo daleč hitreje, kot je dovoljeno, ker znaka
omejitve tam po dogovoru ne jemljejo resno ne vozniki ne policija.
Nihče ne prijavi nikogar, ki slika Plečnikov NUK, čeprav zakon jasno
zahteva, da bi fotograf moral prej pridobiti (štempljano) dovoljenje
Zavoda za varstvo kulturne dediščine, zvonovi po vaseh blago donijo
daleč preko dovoljene meje hrupa in nihče ne prijavi spletišča s
fotografijami ljudi, čeprav nihče od fotografiranih ni fotografu
podpisal dovoljenja za objavo. Zaplete se samo takrat, ko kdo sklene
komu nagajati ali pa zgolj testirati obnašanje državnih organov, ki
potem, sicer z izrazi obžalovanja, morajo odreagirati po črki zakona.
Tako so uničili Novo besedo in še marsikaj. Po istem vzorcu so
potekale nedavne zlorabe referendumske zakonodaje. Da, pravo ime za
tako ravnanje je zloraba zakona. Hudo smo se pred dnevi v Državnem
svetu naprezali, da bi črtali vsaj en po mnenju vseh škodljiv paragraf
-- ni nam uspelo.

Oblikovanje seznama tistih, ki jih ne moti, da drugi slovlitovci
vidijo njihovo ime na seznamu naročnikov, žal ni dobra rešitev, ker
nimamo tajnice, ki bi potem poiskala in brisala med 1650 naslovi
tiste, ki se ne bodo odzvali. Pa tudi če bi jo imeli. To bi pomenilo
sprejeti pravila, ki jih želijo narekovati destruktivni posamezniki.
Če si lahko na ameriškem forumu Humanist ogledujem naslove vseh
tisočev globalnih digitalnih humanistov, bom to še naprej, dokler bo
šlo, omogočal tudi na Slovlitu. Kdor želi ostati kolegom neviden, naj
kar sam zbriše svoje ime s seznama. Do zdaj je redko kdo sploh vedel,
da ta seznam obstaja. Torej se že ves čas ukvarjamo s hipotetičnim
problemom (kot "nekdanji Abderiti v sloveči pravdi od oslóve sence"),
namesto da bi reševali pereče probleme. Dovolj je bilo. Vsem hvala za
podporo pri vzdrževanju normalnosti! miran