[SlovLit] Marijan Kramberger (1938--2015) -- Natančno branje -- Re: Smrdi po klientelizmu

[Miran Hladnik gmail]

http://www.rtvslo.si/kultura/knjige/poslovil-se-je-marijan-kramberger-clan-nekdanje-mariborske-peterice/372540
-- Marijan Kramberger (1938--2015)
(https://sl.wikipedia.org/wiki/Marijan_Kramberger).

===

http://www.mikecosgrave.com/blog2006/?p=1096 -- Mike Cosgrave: Why I
never set essays anymore (Zakaj nič več ne dajem za nalogo esejev,
blog o poučevanju natančnega branja).

===

From: Igor Kramberger <k na aufbix.org>
To: slovlit na ijs.si
Date: Thu, 27 Aug 2015 11:09:38 +0200
Subject: Re: Smrdi po klientelizmu
(http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2015/005254.html in
http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2015/005255.html)

Dober dan!

Nejc Rožman Ivančič z gimnazije v Novi Gorici je zapisal:
>
> Spoštovani kolegi, po elektronski pošti smo na šolo prejeli spodnji oglas. Dodan mu je še portret pisatelja s klobukom. Je komentar sploh potreben?

Morda pa je. Moderator tega dopisovalnega seznama je prepričan, da je
treba spekulativno plat vsakršne interpretacije dopolniti s čim bolj
obsežnim podatkovnim naborom, ki je obdelan z različnimi računskimi
operacijami. Ni presenetljivo, da je Hotimir Tivadar pripisal:
>
> mislim, da morate, moramo bolj pokomentirati in zavzeti stališče do tega, kdo in kako dela klientilizem, kaj, kdo in zakaj vas, nas moti. Diskusija s konkretnimi podatki.

Tivadarjevo pobudo bom povezal s Hladnikovim metodološkim naukom.

Med izbranima literarnima deloma obstaja temeljna razlika, da ni
pokojen samo avtor romana *Ana Karenina*, torej Tolstoj, temveč tudi
oba prevajalca romana v slovenščino: Vladimir Levstik in Gitica
Jakopin; medtem ko je avtor drugega romana še živ – in prostorsko
blizu.

Rožman Ivančič dvomi, da je potreben komentar k odločitvi pisatelja
Ferija Lainščka, da za 400,- evrov obišče šolo in izvede predstavitev
svojega romana / pogovor z dijaki. Retorično vprašanje ima svoj namen
in svoj učinek. Nadomešča opis tega, kaj moti tistega, ki ga je
zastavil, in s tem postavlja bralce svojega zapisa v neprijetno
situacijo, ko mu lahko zgolj pripisujemo, na kaj je meri oziroma kaj
je imel v mislih. Če njegovo retorično vprašanje povežemo s Kettejevo
in Murnovo usodo, ga verjetno moti poslovna žilica, ki jo je pisatelj
nakazal s svojo ponudbo. Koliko pa lahko zasluži po približnih
izračunih?

Ker je navedeno, da znesek vključuje tako vse davke kot potne stroške,
bo pisatelju ostalo okrog 60 % navedenega zneska kot zaslužek: ali
240,- evrov.

Na razpolago ima, ko odštejemo obdobja, ko ni pouka, in upoštevamo, da
se maturitetne naloge začne pisati z majem, polnih 7 mesecev. Če bo
nastopil v posameznem tednu na 3 šolah, bo nastopil v mesecu dni na 12
do 15 šolah, torej v možnem obdobju na 85 do 105 šolah. Vseh srednjih
šol je v Sloveniji 183: malo verjetno se mi zdi, da bo nastopil na
polovici vseh šol – ali še celo nekaj več.

<https://krka1.mss.edus.si/registriweb/Seznam2.aspx?Seznam=3010>

Če bo nastopil na 85 šolah, bo ustvaril 34.000,- evrov prometa; če na
105 šolah, pa 42.000,- evrov. Zaslužil bo v prvem primeru 20.400,-
evrov in v drugem  25.200,- evrov. S temi zneski bo skoraj zagotovo
pri dohodnini padel v višji davčni razred oziroma presegel mesečno
davčno mejo za prihodke svobodnih ustvarjalcev. A te številke bi
pomenile, da bi za 7 mesecev posvetil večino časa bolj ali manj
vožnjam z Goričkega v Piran in predstavitvam enega samega svojega
dela; pri tem pa bi mesečno zaslužil od 4.857,- do 6.000,- evrov bruto
(oziroma, če ohranim v tem primeru previsok dobiček – 60 %: 2.940,- do
3.600,- evrov neto).

To so zneski, ki se lahko zazdijo osupljivi, a so takšni predvsem
zaradi izbranih predpostavk, ne zaradi svoje verjetnosti. Kajti na
znesek 400,- evrov lahko pogledamo še drugače.

Predpostavimo, da imajo na vsaki obiskani šolo samo 2 paralelki v 4.
letniku in v vsakem razredu zgolj 25 dijakov. V tem primeru bi morali
dijaki za srečanje s pisateljem poravnati po 8,- evrov. Je to pretiran
znesek, torej povsem nesprejemljiv? Ali pa primeren, morda celo nizek
v primerjavi z vstopninami, ki jih sicer plačujejo mladi?

Ne izhajajmo iz možnih zneskov, ki se lahko nepoučenemu (o naporih in
zneskih na področju estrade in medijev) zdijo vrtoglavo visoki,
izhajajmo iz praktičnih situacij na šolah, ki bi lahko pomislile, da
je pisateljev obisk primerna obogatitev pouka. Ne verjamem, da (še)
živimo v predstavah, po katerih nam naj bi bilo vse, kar je povezano s
šolanjem in izobraževanjem, na voljo zastonj. Postavimo teh 8,- evrov
v kontekst vseh zneskov, ki jih morajo dijaki / starši poravnati v
posameznem šolskem letu, šele v tem primeru bomo lahko z mirno vestjo
trdili, da komentar ni potreben. Sam sem prepričan, da je potreben.

Lep pozdrav,
Igor