[SlovLit] Za znanost v slovenščini -- Smrt jezikov -- Kopanje jam

Pon Jul 20 19:57:23 CEST 2015

Re: Proti monokulturni humanistiki
(http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2015/005230.html)

Odgovor Gregoryja Crana
(https://docs.google.com/document/d/1NovwutuBpA0yN9UiBjvz_tscAvzs6EXRsJrZiSN2-VQ/edit)
je v veliki meri pomiril moje skrbi zaradi ignorance angleško
govorečih kolegov, ko gre za emancipatorična prizadevanje drugih
jezikov (http://lists.digitalhumanities.org/pipermail/humanist/2015-June/012984.html).
Crane obžaluje izginotje jezikov ameriških priseljencev. Naj iz
drugega vira dodam, da je 1893 izhajalo v ZDA 796 nemških periodičnih
publikacij, kar je dvakrat več kot število vseh ostalih neangleških
periodičnih publikacij v ZDA
(http://www.karl-may-gesellschaft.de/kmg/seklit/JbKMG/1994/312.htm).
In še iz slovenskega pričevanja: V splošnem je bila ameriška
časnikarska scena bolj živa kot tista v matici: »Brez časopisa
Amerikanec ne gre nikamor in malo je amerikanskih družin, kjer bi ne
imele kakega dnevnika, ali celo še več. [...] Kakih 100.000 Slovencev,
ki so večinoma delavci, ima največji slovenski dnevnik, "Glas Naroda",
z 9000 naročniki in celo vrsto tednikov.« (Trunk 1912: 312) Nič od te
vzporedne ameriške slovenščine ni preživelo.

Angleščini se do rivalskih jezikov ni treba obnašati sovražno, da bi
zmagala, zadošča že, če je do njih indiferentna. Ekonomija prenašanja
informacij ji zagotavlja prednost pred drugimi. Seveda, vsaka skupnost
je sama odgovorna za svoj jezik, vendar globalnim humanistom ne bi
smelo biti vseeno glede naravnega procesa umiranja jezikov in bi
morali zavestno podpirati in vzdrževati jezikovno raznolikost.
Odgovornost za ohranitev jezikovne raznolikosti je tudi na strani
angleško govorečih. Prepričan sem, da bomo z alternativnimi koncepti,
ki jih prinašajo drugi jeziki, profitirali vsi.

Omejene možnosti minornih jezikov lepo dokumentira zgled gesla
kulturomika (https://sl.wikipedia.org/wiki/Kulturomika), ki smo ga
postavili na Wikipedijo 24. 3. 2011. V angleščini se je pojavilo pol
leta pozneje (9. 9. 2011; sledila so gesla v italijanščini,
ukrajinščini in latinščini), vendar do 22. 8. 2014, ko sem slučajno
naletel nanj, ni nič vedelo o obstoju slovenskega predhodnika in sem
mu povezavo na slovensko geslo dodal šele takrat. V naglici žal tudi
sami iščemo in citiramo zgolj informacije v najbolj razširjenih,
najbolj razumljivih in najlaže dosegljivih jezikih (to pa je najprej
angleščina), namesto da bi pobrskali po skladišču znanja, skritega v
drugih jezikih. Seveda pa morajo ti jeziki prej poskrbeti za ustrezno
kvalitetno vsebino za Wikipediji, ki stoji na začetku vseh
poizvedovanj.

Primerjanje enciklopedičnih informacij v desetinah jezikov, kot ga
omogoča Wikipedija, je prvi korak pri seznanjanju z alternativnimi
koncepti. Samodejni prevodi so seveda še zelo okorni, vendar nam prvič
v zgodovini ponujajo perspektivo jezikov, ki niti njihovih imen nismo
poznali. Večinoma gre za prevode in poenostavitve angleških člankov, v
posameznih primerih pa se nam, zlasti pri humanističnih vsebinah,
razkrije nacionalna specifika pojmov, za katere se je na prvi pogled
zdelo, da pripadajo enotni »zahodni kulturi«. Razkritja nas
spodbujajo, da nekritično (suženjsko) prevedena gesla iz prvih let
Wikipedije posodobimo in lokaliziramo.

Nekaj zgledov: geslo kolektivni roman
(https://sl.wikipedia.org/wiki/Kolektivni_roman) poznajo na Wikipediji
samo slovenščina, frizijščina in skandinavska jezika norveščina in
švedščina; pojem je nastal v 30. letih 20. stoletja, ko so se male
literature odločile za solidarnostno medsebojno povezovanje, potem ko
so ugotovile, da vélikih ne zanimajo in da poteka kulturna izmenjava
zgolj v eno smer, tj. od »svetovnih« proti obrobnim. Geslo mali človek
(https://sl.wikipedia.org/wiki/Mali_%C4%8Dlovek) imajo slovenska,
poljska in ruska Wikipedija, zunaj slovanskega sveta pojem očitno ni
enciklopedično utrjen. Žanrsko oznako planinska povest
(https://sl.wikipedia.org/wiki/Planinska_povest) pozna samo
slovenščina. V nemščini je sicer nastajala podobna produkcija, pri
kateri se je slovenska zgledovala, vendar se je v času
nacionalsocializma kompromitirala in najdemo v nemščini samo geslo o
planinskem filmu. Generacijski roman
(https://sl.wikipedia.org/wiki/Generacijski_roman) poznata za zdaj le
švedščina in slovenščina, partizanski roman
(https://sl.wikipedia.org/wiki/Partizanski_roman) samo slovenščina in
madžarščina. Geslo božična zgodba
(https://sl.wikipedia.org/wiki/Bo%C5%BEi%C4%8Dna_zgodba) je v
slovenščini tako specifično, da ga ni bilo mogoče povezati niti s
serijo 30 drugojezičnih gesel, h katerim kaže angleško geslo Cristmas
carol, niti s serijo 40 gesel, h katerim kaže nemški pojem
Weihnachtsgeschichte. V slovenski literarni zgodovini je duhovniški
roman (https://sl.wikipedia.org/wiki/Duhovni%C5%A1ki_roman) utrjena
žanrska oznaka, v drugih literaturah in jezikih pa očitno ne, saj je
vsaj na Wikipediji ni. Tudi turške povesti
(https://sl.wikipedia.org/wiki/Tur%C5%A1ka_povest) drugi nimajo. Geslo
liberalizem (https://sl.wikipedia.org/wiki/Liberalizem) pozna 111
jezikov na Wikipediji, definicija in zgodovina slovenskega liberalizma
pa se skupaj z domačim tradicionalnim imenom liberalne stranke
(narodno napredna stranka) pomenljivo razlikuje od izvirnega s
poudarjanjem principa nacionalnega in naprednega na račun principa
svobode.

Tema jezikovne raznolikosti v mednarodni humanistični diskusiji ni
doživela veliko odmeva, nekateri udeleženci so bili, če sklepamo po
njihovem odporu do rabe diakritičnih znamenj oz. nacionalno
specifičnih črk, do nje celo odklonilni. Zato se pridružujem pobudi
Gregoryja Crana in Domenica Fiormonteja
(http://infolet.it/2015/07/12/monocultural-humanities/), da se
vprašanje jezikovne raznolikosti iz deklaracij preseli v vsakdanjo
strokovno debato in prakso. In hkrati ponavljam apel na domače
znanstvene merjevce in odločevalce, naj vendar ne diskriminirajo
slovenščine kot znanstvenega jezika
(https://sl.wikiversity.org/wiki/Nevarni_samim_sebi). -- miran

===

http://journals.plos.org/plosone/article?id=10.1371/journal.pone.0077056
-- András Kornai: Digital Language Death. PLoS.ONE 22. okt. 2013.
(Članek o umiranju jezikov.)

---

Od: Judita <judita.trajber na siol.net>
Datum: 20. julij 2015 16:16
Zadeva: Re: [SlovLit] Za znanost v slovenščini
(http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2015/005232.html)

Ah, to še ni nič, da slovenski znanstveni jezik spodriva angleški. Kaj
boste rekli na to, da tudi kuhinjski jezik spodriva angleščina, vsaj
med madžariziranimi porabskimi Slovenci. Tukaj je živ primer, ki se je
zgodil nedolgo tega. Porabska Slovenka, ki je študirala v Sloveniji
[...] je med študijem spoznala fanta, Slovenca in ga je peljala
predstavit staršem, kot je navada. Starši Slovenci. Porabski. No,
uganite, v katerem jeziku sta se oče in mati pogovarjala s svojim
bodočim zetom? Lp Judita

===

Od: esad babacic <esad.babacic na gmail.com>
Datum: 20. julij 2015 17:27
Zadeva: Kdor drugemu jamo koplje

[...] Ko sem začel pisati o vseh mogočih jamah, mi je prišel naproti
tudi rek kdor drugemu jamo koplje, sam vanjo pade, ki se mi je zazdel
tako pristno domač. Pa sem vas želel vprašat, kako je z izvorom tega
reka: je pristno naš ali pač izpeljanka, primeren prevod morda?? Morda
si domišljam, vendar se mi zdi, da je v njem veliko naše biti.
Sprašujem se namreč, zakaj bi sploh kdo komu jamo kopal ;)

Lepo, lepo bodite!!
--
Esad Babacic
http://www.esadbabacic.si