[SlovLit] Za znanost v slovenščini -- Slavistična revija 2015/2 -- Korpus češkega verza

[Miran gmail]

https://sl.wikiversity.org/wiki/Nevarni_samim_sebi -- Miran Hladnik:
Nevarni samim sebi: O domačem vrednotenju slovenistike (Re:
http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2015/005230.html).

Odlomek: »Kaj lahko storimo za večjo vidnost in citiranost
slovenističnih razprav? Seveda, o slovenskem jeziku in literaturi bi
morali začeti razpravljati v angleščini, saj citati v literarni vedi
in jezikoslovju v 84–90 % kažejo na objave v angleščini. Za to se
kajpak ne bomo odločili, saj angleško razpravljanje ne more biti v
pomoč življenju slovenščine, slovenske književnosti in kulture.
Humanistiko v večinskem deležu predstavljajo nacionalne filologije in
njihova prva naloga je servisiranje nacionalnih skupnosti, za kar
mednarodna priznanost ni neobhodno potrebna. Za globalno odmevnost
naših razprav si bomo še naprej prizadevali z angleškimi izvlečki in
ključnimi besedami, posameznimi članki ter tematskimi številkami v
angleščini, sicer pa moramo vztrajati pri specifičnem statusu
humanistike (še posebej slovenistike, ki je njen jedrni del) [...]
Nespametno je namreč, da zaradi odsotnega faktorja vpliva, ki ga
spričo slovenščine kot razpravnega jezika ni mogoče pričakovati,
slovenistične objave pristanejo na dnu vrednostne lestvice, s statusom
polovične znanosti. In še bolj nespametno je táko samodestruktivno
vrednotenje, ker nas vanj ne sili nobena tuja inštitucija, ampak škodo
povzročamo sebi sami.«


http://slov.si/doc/muha1.docx -- Ada Vidovič Muha: Slovenistika v
ocenjevalnem primežu Agencije za raziskovalno dejavnost RS.

Odlomek: »Za nacionalno humanistiko nasploh, posebej pa še za
slovenistiko velja, da je vsaj v jedru predmet raziskovanja  vezan na
nacionalno področje. Gre za domicilno znanost – slovenski  prostor je
središče tovrstnega raziskovanja; nikjer drugje na svetu ne more biti
tako razvite slovenistike pa tudi ne sistematičnega, celovitega
raziskovanja znanstvenih področij, ki jih zajema nacionalna
humanistika. Iz povedanega sledi, da se z nepriznavanjem znanstvene
vrednosti bibliografskim enotam, ki razčlenjuje in vrednotijo
posebnosti načeloma jezikovno zamejenega prostora, prekinja
(so)ustvarjalni delež, ki ga slovenistika z drugimi nacionalnimi
humanističnimi vedami prispeva k multikulturnosti in s tem
internacionalizaciji znanosti, seveda če je ta določena s temeljno
premiso, ki se ji pravi znanstvena  recipročnost.«

===

http://www.srl.si/ -- druga letošnja št. Slavistične revije na spletu.

===

https://www.academia.edu/14023040/The_Corpus_of_Czech_Verse --  Petr
Plecháč, Robert Kolár, The Corpus of Czech Verse. Studia Metrica et
Poetica 2/1 (2015). 107–118. Academia.edu (o korpusu češkega verza).