[SlovLit] Škrabčeve nagrade -- Re: Vsi zadovoljni, nihče izobražen

Pet Nov 6 09:30:59 CET 2026

From: "Polona Lovšin" <polona.lovsin na riko.si>
To: <slovlit na ijs.si>
Date: Thu,  5 Nov 2026 08:27:20 +0000
Subject: Obvestilnik Škrabčeve ustanove: OD TOPORIŠIČEVE DEDIŠČINE DO
PRIHODNOSTI SLOVENSKEGA  JEZIKA
(https://www.skrabceva-ustanova.si/nagrade/)

Ob 100-letnici rojstva akademika Jožeta Toporišiča je Škrabčeva
ustanova na Slovenski akademiji znanosti in umetnosti (SAZU) počastila
izjemne dosežke na področju slovenističnega jezikoslovja, prvič
podelila priznanje za uveljavljanje slovenskega jezika v javnosti in
predstavila šest novih štipendistov.

Po izboru strokovne komisije, ki so jo sestavljali doc. dr. Januška
Gostenčnik, prof. dr. Marc L. Greenberg ter predstavnika podjetja
Amebis, dr. Peter Holozan in Miro Romih, je nagrado za posebne dosežke
na področju slovenističnega jezikoslovja prejela prof. dr. Jožica
Škofic, ena osrednjih raziskovalk slovenskih narečij, narečne
leksikologije in leksikografije. Prof. dr. Jožica Škofic, znanstvena
svetnica na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša
Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in
umetnosti (ZRC SAZU), redna profesorica za slovenski jezik na
Fakulteti za humanistične študije Univerze na Primorskem v Kopru in
izredna članica SAZU, je ugledna slovenska jezikoslovka in
dialektologinja, ki je s svojim dolgoletnim znanstvenim, pedagoškim,
organizacijskim in stanovskim delom pomembno zaznamovala slovensko
dialektologijo in širše slovensko jezikoslovje.

Celotno obrazložitev strokovne komisije si lahko ogledate tu:
https://www.skrabceva-ustanova.si/nagrade/prof-dr-jozica-skofic/

Vabljeni k poslušanju oddaje Jezikovni pogovori, kjer sta bila gosta
prof. dr. Jožica Škofic in Aleksander Čobec:
https://ars.rtvslo.si/podkast/jezikovni-pogovori/47471518/175256349

Prvo priznanje za uveljavljanje slovenskega jezika je Ustanova p.
Stanislava Škrabca po izboru strokovne komisije podelila Aleksandru
Čobcu, uredniku in avtorju radijske oddaje Jezikovni pogovori, ki
jezikovna vprašanja povezuje z aktualnimi družbenimi in kulturnimi
temami. Aleksander Čobec je priznani novinar, urednik in radijski
ustvarjalec, ki se z novinarstvom ukvarja že od študentskih let. Po
prvih strokovnih izkušnjah pri Štajerskem valu in Radiu Ognjišče ter
delu v Uredništvu izobraževalnega programa Prvega programa Radia
Slovenija je od leta 2012 zaposlen v Uredništvu za kulturo Tretjega
programa Radia Slovenija – programa Ars, kjer svoje delo povezuje
predvsem s področji kulture, umetnosti, družbe in jezika.

Celotno obrazložitev strokovne komisije si lahko ogledate tu:
https://www.skrabceva-ustanova.si/nagrade/aleksander-cobec-prejemnik-priznanja-skrabceve-ustanove-v-letu-2026/

Z novim priznanjem Škrabčeva ustanova dopolnjuje svoje poslanstvo in
ob vrhunskih znanstvenih dosežkih na področju slovenističnega
jezikoslovja izpostavlja tudi pomen dejavnega uveljavljanja
slovenščine v javnem prostoru. Priznanje je namenjeno posameznikom
in/ali institucijam, ki s svojim strokovnim, ustvarjalnim in javnim
delovanjem pomembno prispevajo k razvoju jezikovne kulture, utrjevanju
položaja slovenščine ter njeni kakovostni in raznovrstni rabi v
sodobni družbi.

23. generacija štipendistk in štipendistov

Ustanova je na slovesnosti predstavila tudi šest novih Škrabčevih
štipendistov, ki jih je na podlagi izjemnih študijskih in
raziskovalnih dosežkov izbrala strokovna komisija. Štipendiste
različnih generacij povezujejo raziskovalna odličnost, intelektualna
radovednost in predanost znanstvenemu delu, ki nadaljujejo izročilo
patra Stanislava Škrabca. Z letošnjo generacijo je Ustanova patra
Stanislava Škrabca od svoje ustanovitve podelila že 147 štipendij
študentom in raziskovalcem slovenskega jezika, slovanskih jezikov,
klasične filologije ter primerjalnega in splošnega jezikoslovja.

VITALINA KOKOLSKA je študentka magistrskega programa Slovenski jezik
in književnost.  V svojem študiju se predvsem posveča primerjavi
slovenščine z vzhodnoslovanskimi jeziki, preučuje jezik kot odraz
kulturnih predstav in vrednot ter raziskuje neprevzeto in prevzeto
medicinsko izrazje v slovenščini in ukrajinščini.  Zanima jo tudi
poučevanje slovenščine kot drugega in tujega jezika za ukrajinsko
govoreče priseljenke in priseljence ter južne Slovane v okviru poletne
šole Slovenščina na prvi pogled. Pred študijem v Mariboru je študirala
založništvo in medijske komunikacije na Ukrajinski akademiji tiska v
Lvovu.

JOŠT MARTINČIČ je magistrski študent primerjalnega indoevropskega
jezikoslovja in francistike na Filozofski fakulteti Univerze v
Ljubljani. V magistrski nalogi pripravlja prvo slovnico sahidske
koptščine v slovenščini s fonetiko, morfologijo in elementi sintakse,
pri tem pa razvija tudi slovensko terminologijo za opis koptščine. Pod
mentorstvom doc. dr. Jana Ciglenečkega se posveča koptski jezikovni in
prevajalski dejavnosti, od aprila 2026 pa pod vodstvom dr. Ahmeda
Nakshare prevaja in znanstveno obdeluje ostrakon iz zbirke muzeja
National Museum of Egyptian Civilization.

KLEMEN VENKO je študent 1. letnika magistrskega študija Slovenistike
ter Latinskega jezika, književnosti in kulture na Filozofski fakulteti
Univerze v Ljubljani. V raziskovanju se posveča jezikoslovju, zlasti
fonetiki in narečjeslovju. Sodeloval je pri pripravi Dobrepoljskega
narečnega slovarja in objavil članek v reviji Klio o podobi
spodnještajerskih samostanov v Santoninovem Popotnem dnevniku.

NEŽA KOČNIK je doktorska študentka slovenističnih študij na Filozofski
fakulteti Univerze v Mariboru in mlada raziskovalka, v disertaciji pa
z diahronega in sinhronega vidika raziskuje števnike v slovenščini, od
praslovanskih izhodišč do sodobnega knjižnega jezika in narečij. Svoje
raziskave objavlja v znanstvenih revijah in zbornikih ter jih
predstavlja na domačih in mednarodnih konferencah in simpozijih, med
njimi na Škrabčevih dnevih. Že od leta 2019 je aktivna v Zvezi
slovenskih slavističnih društev, kjer je bila vodja Študentske sekcije
in članica predsedstva.

EMA ŠTARKL je doktorska študentka Kognitivnih znanosti jezika na
Fakulteti za podiplomski študij Univerze v Novi Gorici in mlada
raziskovalka na Centru za eksperimentalno, formalno in teoretično
jezikoslovje, kjer je med drugim sodelovala pri projektih
Večfunkcijskost v morfologiji in Obnašanje čeških in slovenskih
naslonk. Raziskovalno se posveča oblikoskladnji slovenskega
govorjenega jezika, zlasti velelniku, naslonkam ter značilnostim
mestnih govorov. Objavlja znanstvene in strokovne prispevke ter
sodeluje na mednarodnih konferencah in simpozijih.

MARUŠA ŽIBRED je doktorska študentka na Podiplomski šoli ZRC SAZU, in
sicer na programu Primerjalni študij idej in kultur, modul
Jezikoslovje: leksikologija, terminologija, slovaropisje,
slovničarstvo, in mlada raziskovalka na Inštitutu za slovenski jezik
Frana Ramovša ZRC SAZU. V doktorski nalogi raziskuje kategorijo
določnosti pri pridevnikih v jeziku slovenskih protestantskih piscev
16. stoletja in jo primerjalno obravnava tudi v knjižnem jeziku
mlajših obdobij, pri tem pa sodeluje pri pripravi Slovarja slovenskega
knjižnega jezika 16. stoletja. Objavlja strokovne prispevke,  sodeluje
na simpozijih in konferencah ter je članica organizacijskih odborov
več mednarodnih in domačih konferenc.
Od Škrabca prek Toporišiča v prihodnost

Podelitev nagrad, priznanja in štipendij Škrabčeve ustanove je
potekala v okviru Toporišičevega simpozija na SAZU. Na slovesnosti, ki
je povezala številne jezikoslovce, ugledne predstavnike akademske in
kulturne javnosti ter nekdanje Škrabčeve štipendiste in nagrajence, je
bil slavnostni govornik predsednik SAZU, akad. prof. dr. Franc
Forstnerič, zbrane pa je nagovoril tudi Janez Škrabec, soustanovitelj
Ustanove p. Stanislava Škrabca. Podelitev je bila obenem poklon
znanstveni dediščini Jožeta Toporišiča, ki je pomembno prispeval k
ponovnemu ovrednotenju jezikoslovnega dela patra Stanislava Škrabca.

Več si lahko ogledate tu:
https://www.facebook.com/UstanovaStanislavaSkrabca/?locale=sl_SI

Toporišič je Škrabčevo jezikoslovno delo preučeval že od leta 1970 in
si prizadeval za izdajo njegovih zbranih del. Med letoma 1994 in 2008
je vodil šest simpozijev Škrabčevi dnevi, na katerih je dozorela tudi
zamisel o Škrabčevi ustanovi, ustanovljeni leta 2003. Razvojno
povezanost njunega znanstvenega dela simbolno potrjuje tudi dejstvo,
da je prav Jože Toporišič leta 2004 postal prvi nagrajenec Škrabčeve
ustanove. Tako se izrisuje kontinuiteta slovenskega jezikoslovja: od
Škrabčevega pionirskega znanstvenega dela v 19. stoletju do
Toporišičevega nadaljnjega razvoja in uveljavitve slovenističnega
jezikoslovja v 20. stoletju.

To kontinuiteto Škrabčeva ustanova ohranja tudi danes – s priznavanjem
vrhunskih znanstvenih in strokovnih dosežkov ter podporo novim
generacijam raziskovalcev, ki bodo soustvarjale prihodnost slovenskega
jezika. Poslanstvo Škrabčeve ustanove se krepi in razvija tudi po
zaslugi pokroviteljev in podpornikov, ki prepoznavajo pomen vlaganja v
znanje, raziskovanje in prihodnost slovenskega jezika. Iskreno se
zahvaljujemo vsem vam, ki s svojo strokovno in finančno podporo
omogočate, da Škrabčeva ustanova lahko povezovalno spodbuja odličnost
na področju slovenistike, slavistike, klasične filologije in
primerjalnega in splošnega jezikoslovja.

===

Od: Andraž Stevanovski <andraz.stevanovski na gmail.com>
Date: V čet., 5. nov. 2026 ob 19:17
Subject: Re: Vsi zadovoljni, nihče izobražen
(https://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2026/008947.html)

[...] Članek se nahaja tule:
https://www.delo.si/sobotna-priloga/vsi-zadovoljni-nihce-izobrazen-petica-ni-otrokova-pravica
. In določeno kvoto člankov lahko prebere vsak, le če se v spletno
stran vpiše z e-pošto. Ta možnost je spodaj pod člankom. [...] Zelo
lepo vas pozdravljam in želim vse dobro,
Andraž