[SlovLit] Katja Sturm-Schnabl -- Kroparski govor -- Re: Pravopisni posvet

[Miran Hladnik]

Od: Janez Stergar <janez.stergar na guest.arnes.si>
Date: V pet., 18. sep. 2026 ob 17:28
Subject: ob koncu tedna in vnaprej

Po objavi na spletnih straneh celovške ORF Ženska nagrada Dunaja Katji
Sturm-Schnabl - Slovenci - Vesti povzemamo vest, da je prof. dr. Katja
Sturm-Schnabl preteklo sredo prejela 25. nagrado za ženske mesta Dunaj
v kategoriji Pričevalka časa, in sicer za svoje neumorno delo za
ohranitev kulture spominjanja, enakopravnost žensk in manjšin.
Pridružujemo se »bučnem aplavzu in stoječim ovacijam«, ki jih je
prejela našemu krogu dobro poznana koroška rojakinja. Leta 2015 je za
svoj življenjski opus že prejela Zlati častni znak Republike Avstrije.

===

Od: PR Pranger <ursaurska na 17155543.mailchimpapp.com>
Date: V pet., 18. sep. 2026 ob 16:51
Subject: 23. PRANGER na gradu Kamen in v Kropi

Po Kranju, Ljubljani in Radovljici gremo po zadnji kritiški razpravi
(vse potekajo v Knjižnici ATL, Radovljica) v soboto s Prangerjem še na
grad Kamen na ambientalno branje s harmoniko in močnim glasom.
Letošnjo izvedbo festivala bomo v nedeljo sklenili v Kropi, mestecu ki
je nastalo in se razvijalo s proizvodnjo in predelavo železa.

KROPA nedelja, 20. 9. 2026: VODENJE IN OGLED, ŽEBLJARSKA & FUŽINARSKA DEDIŠČINA
Kropa – mesto muzej, 9.30

JEZIKOKOVNA KOVAČIJA: O KROPARSKEM GOVORU V TEORIJI IN PRAKSI,
Kulturni dom Kropa, velika dvorana, 11.30: Anže Habjan (KD Kropa), dr.
Jožica Škofic (ZRC SAZU) in Metka Kavčič (Kovaški muzej, MRO), vodi
Suzana Adžić.

===

Od: Marko Snoj <snoj.marko na gmail.com>
Date: V sob., 19. sep. 2026 ob 13:20
Subject: Interesna skupina? [re:
https://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2026/008913.html]

Predstojnik Inštituta za slovenski jezik dr. Kozma Ahačič je 16. 9.
2026 v prispevku na TV Slovenija odsotnost inštituta na Posvetu o
slovenskem pravopisu pojasnil z domnevno neuravnoteženostjo sestave
sodelujočih: »večinoma je šlo za predstavnike ene same interesne
skupine.« V imenu sodelujočih na posvetu ga javno sprašujem, katera
naj bi bila ta interesna skupina in kakšne interese naj bi zastopala.

Vprašanje je pomembno, ker ne gre za osamljen primer javnega
označevanja in žaljenja kritikov. Vodja Oddelka za pravopis dr. Helena
Dobrovoljc je dan pred posvetom na Slovlitu zapisala, da si »peščica
posameznikov« od dogodka obeta »ohranitev vpliva, nadzora in utrditev
položajne moči«. Takšne trditve kritikom pripisujejo interese in
motive, kar so zelo konkretni očitki. Če pustimo ob strani to, da si
vsaj jaz težko predstavljam, kakšen vpliv, nadzor in položajno moč naj
bi kdor koli uveljavljal s kritiko pomanjkljivega pravopisa, je tako
hude očitke treba utemeljiti, sicer gre za navadno obrekovanje in
blatenje ob pomanjkanju vsebinskih in strokovnih argumentov.

V dneh ob posvetu in po njem se je z zasebnimi sporočili oglasilo več
kolegic in kolegov, ki izražajo podporo javni in odprti razpravi ter
opisujejo lastne neprijetne izkušnje ob izražanju kakršnih koli
kritičnih strokovnih stališč glede pravopisa. Nekateri obenem povedo,
da si svojih pomislekov doslej niso upali izraziti javno. Tudi zato se
nam zdi pomembno povedati: vsak mora imeti možnost, da v akademskem
okolju javno zagovarja svoja strokovna stališča, ne da bi bil zato
označen za pripadnika nepojasnjene »interesne skupine«.

Zato še enkrat prosim za odgovor na preprosto vprašanje: katera
interesna skupina in kakšni interesi?

Hvala.
Marko Snoj

---

Zapisnik o pravopisnem posvetu na MK  je ob kritiki priprav novega
pravopisa  mimogrede postregel tudi s prvo informacijo o vsebinskem
razhajanju: "pravopis pa  ne sme imeti preveč dvojnic in podrobnih
opisov jezika". Ker ni podatka, koliko dvojnic vsebuje načrt novega
pravopisa, in ker se bo težko zediniti, koliko dvojnic je ravno prav
in koliko že preveč, ta načelna pripomba artikulira točko trajnih
nesoglasij  in odpira prostor za  ljubo nam nazorsko spopadanje. Več
dvojnic namreč pomeni več izrazne svobode, svoboda pa je hudo nevarna
reč, ki ogroža udobje sveta reda in discipline. Na izrazno svobodo
načelno prisegajo ustvarjalci, večinski uporabnik jezika pa je
naravnost nesrečen ob lektorjevi informaciji, da se lahko izrazi tako,
lahko pa tudi malo drugače. Od lektorja bi  rad slišal samo, kako je
edino prav in kako je vse drugačno narobe. Enoznačna pravila mu jezika
sicer ne bodo priljubila, ampak potolažil se bo lahko najprej z jezo
nad jezikoslovci in nato s prestopom v bolj popustljive jezike.
Angleščina je že tak permisivni jezik, pomislimo samo, kako različno
ravnajo prevajalniki v angleščino z določnim členom the in  kako lahko
druga ob drugi živita britanska in ameriška angleščina. Jezik, ki je
odprt za spremembe (in s tem za dublete), ima večji preživetveni
potencial kot strožje regulirani jeziki; angleščini, ki spada med
trdožive jezike, variantnost očitno ne škodi. -- miran