[SlovLit] Vsi Prešerni -- Sovretova nagrada 2026 -- Šta će ti domovina brez družina -- Re: Posvet o pravopisu

[Miran Hladnik]

Od: PR Pranger <ursaurska na 17155543.mailchimpapp.com>
Date: V sre., 16. sep. 2026 ob 14:14
Subject: 23. PRANGER, program v Radovljici l 17. ‒19. 9. 2026

Včeraj smo na Prangerju prisluhnili izjemno zanimivi in poglobljeni
konceptualni razpravi Poezija & železo z red. prof. dr. Ireno Novak
Popov in asist. Alešem Gabrijelčičem, ki jo je povezovala
antropologinja in pesnica doc. dr. Ana Svetel. Danes, 16. 9., ob 18.00
v knjigarni ob Kamniti mizi sledi Veliko pesniško branje, na katerem
se bodo predstavili Tina Volarič, Lukas Debeljak, Blaž Lukan, Marcello
Potocco in Franci Novak, poezijo Jerneja Grlja pa bo interpretirala
dramska igralka Vesna Jevnikar.

Njihove zbirke bomo na kritiških razpravah pretresali v Radovljici,
kamor se z bogatim programom selimo med 17. in 19. septembrom. Dogodke
v Radovljici bo uvedel sprejem Visit Radol´ca v atriju Graščine, ob
katerem bomo prisluhnili Boštjanu Sokliču, Tantadruju, ki bo z
uglasbljeno poezijo otvoril gorenjski del festivala. Zvečer bo v Čajni
sobi Knjižnice Antona Tomaža Linharta v Radovljici ob zakuski potekal
Prangerjev spoznavni večer. Na petkovo jutro (18. 9.) ob 9.00 bomo
prisluhnili Juretu Sinobadu iz Knjižnice ATL in predavanju Vsi
Prešerni o sledeh, ki so jih pustili pripadniki starega rodu Prešernov
v deželi pod Stolom od 15. do 20. stoletja. V petek ob 16.00 nas bo po
Radovljici popeljal Janko Rožič, po Linhartovi sobi pa vodičke MRO.
Dan bomo ob 18.00 sklenili z večerom poezije in plesa, v Baročni
dvorani graščine. Radovljičanka in vrhunska plesalka Kaja Lin Jagodič
Avguštin bo s plesnimi vinjetami povezala poezijo slovenski pesnic in
pesnikov Tine Volarič, Lukasa Debeljaka, Jerneja Grlja (zanj bo brala
dramska igralka Vesna Jevnikar), Francija Novaka, Blaža Lukana in
Marcella Potocca. Pred zadnjo kritiško razpravo letošnjega Prangerja
nas bo v soboto ob 9.00 ob 120 letnici po Knjižnici ATL popeljala
Katja Bevk. Prisluhnili bomo zgodbi o nastanku, razvoju, sedanjosti in
prihodnosti Knjižnice.

===

https://www.dskp-drustvo.si/nominacije-za-sovretovo-nagrado-2026/ --
Nominacije za Sovretovo nagrado 2026. DSKP 9. sept. 2026.

===

https://slov.si/mh/galerije/galeri575/index.html -- Oj,Triglav, moj
dom ali Šta će ti domovina brez družina (slike s shoda tujih delavcev
v Ljubljani) s komentrjem
(https://sl.wikiversity.org/wiki/Komentarji_k_fotografijam#Stran_575_%C5%A0ta_%C4%87e_ti_domovina_brez_dru%C5%BEina,_17._septembra_2026).
-- miran

===

From: "Jožica Jožef Beg (ZSSD)" <predsedstvo.zdsds na guest.arnes.si>
To: Slovlit <slovlit na ijs.si>
Date: Thu, 17 Sep 2026 15:37:26 +0200
Subject: Posvet o slovenskem pravopisu, 1. del (re:
https://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2026/008912.html in prej)

V Veliki sejni sobi Ministrstva za kulturo RS je 16. septembra 2026
potekal prvi posvet iz  cikla o slovenskem jeziku. Strokovni posvet o
slovenskem pravopisu je pripravila Zveza slovenskih slavističnih
društev, zbrane sta pozdravili ministrica za kulturo dr. Ignacija
Fridl Jarc in predsednica ZSSD dr. Jožica Jožef Beg.

Ministrica dr. Ignacija Fridl Jarc je v pozdravnem nagovoru med drugim
povedala, da je Ministrstvo za kulturo odprto za dialog, zato odpira
vrata mesečnim posvetom o slovenske jeziku po zgledu pozitivne
Jurčičeve tradicije, ko se je urednik Slovenskega naroda na straneh
svojega časopisa sporazumeval z  javnostjo in razširjal resnico o
vlogi in pomenu slovenskega jezika – slovenščina določa našo bit in
naše bistvo.

Predsednica ZSSD dr. Jožica Jožef Beg je zbrane nagovorila z mislijo,
da strokovna in tudi širša javnost z zanimanjem spremlja nastajanje
novega slovenskega pravopisa, zato se pojavlja vprašanje, kaj od njega
pričakuje javnost in kako sprejema predlagane spremembe.

Sodelovanje na posvetu sta zadnji trenutek odpovedali prva uvodničarka
izred. prof. dr. Helena Dobrovoljc (vodja Oddelka za pravopis na
Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša  ZRC SAZU in vodja
Uredniškega odbora za pripravo novega Pravopisa 8.0) in Kristina M.
Pučnik (predsednica Lektorskega društva Slovenije), zato je
organizator zagotovil nadomestitev in pripravil posvet s petimi
uvodničarji, ki so nastopili v naslednjem vrstnem redu: akad. dr.
Andreja Žele (predsednica Komisije za slovenski jezik v javnosti),
red. prof. dr. Irena Stramljič Breznik (jezikoslovka in prodekanka FF
UM), dr. Jožica Jožef Beg (predsednica ZSSD), dr. Žiga Pirnat
(jezikoslovec in diplomat) in akad. dr. Marko Snoj (podpredsednik
SAZU).

Vsak novi pravopis posega v ustaljene jezikovne navade in prinaša
posodobitev obstoječih pravopisnih pravil, pri tem pa mora upoštevati
pravopisno tradicijo in obdobijski standard. V ta namen je bila 22.
aprila 2013 kot nadinstitucionalno telo ustanovljena Pravopisna
komisija pri SAZU, ki se je maja 2016 preimenovala v Pravopisno
komisijo pri SAZU in ZRC SAZU. Pravopisna komisija naj bi bila
nadinstitucionalno strokovno telo, vendar  od letošnjega leta ne
deluje – staremu sestavu je potekel mandat, novi pa ni bil imenovan,
ker ZRC ne pristaja na to, da bi bili v komisiji uravnoteženo
zastopani člani SAZU in ZRC SAZU. Namesto tega deluje uredniški odbor,
ki ga je brez pravne podlage spomladi 2025 ustanovil in vanj imenoval
člane predstojnik Inštituta za slovenski jezik ZRC SAZU lastnoročno z
dekretom. Po informacijah in objavljenih dokumentih na spletni strani
(https://slovenski-pravopis.si/domov/iz-zgodovine/) naj bi Pravopisna
komisija SAZU in ZRC SAZU oktobra 2025 vse gradivo predala uredniškemu
odboru.

Pravopisna komisija je od 3. decembra 2019 postopoma objavljala
posodobljena oziroma na novo zasnovana poglavja pravopisnih pravil in
jih predstavljala javnosti, nazadnje s sklepno javno razpravo
februarja 2026. Po podatkih ISJFR je komisija v vseh javnih razpravah
skupaj prejela 3165 pripomb. Nekateri komentarji so bili javnosti
predstavljeni na razstavi v atriju ZRC SAZU ob letošnjem kulturnem
prazniku. O sprejemljivosti posameznih predlogov javnost ni bila
obveščena sproti; tudi za zadnjo javno razpravo ni bila na voljo
posodobljena verzija. Trenutno je pravopis v fazi redakcije;  izid je
načrtovan za februar 2027. Do dokončne potrditve in izida novega
pravopisa je status objavljenih pravil neuraden; v veljavi ostajajo
pravila Slovenskega pravopisa 2001.

Uvodničarji so predstavili nekatera odprta vprašanja slovenskega
pravopisa in opozorili na težave zaradi ukinitve Komisije za slovenski
pravopis pri SAZU in ZRC SAZU.

Najpomembnejše ugotovitve in dileme:  Pravopis nujno potrebujemo.
Osnova so sistemska pravila,  ki morajo biti jasna in nedvoumna,
uporabnike jezika pa ne smejo begati s podstandardi (konkretizacija
sodi v slovar). Potrebno je poiskati pravo  mero teoretične in
terminološke razširitve  SP 2001,  pravopis pa  ne sme imeti preveč
dvojnic in podrobnih opisov jezika. Novi pravopis naj bi bil
deklarativno končan, več kot 3000 pripomb pa  je »skrbno arhiviranih«,
zato manjka transparentnost – ne le sledljivost pripomb, ampak
natančni podatki, kako so bile (ne)sprejete (dnevnik sprememb).
Javnost ne pozna revidiranega besedila, na vseh dosedanjih
predstavitvah je bilo govora le o prvotnem besedilu brez sprememb in
digitalne sledljivosti. Kdo bo revidiral besedilo, pregledal in
(ne)upošteval 3165 pripomb? Pravopisna komisija, ki ji je potekel
mandat? Uredniški odbor za pripravo novega slovenskega pravopisa,
ustanovljen pri ZRC SAZU? Brez SAZU? V Resoluciji o nacionalnem
programu za jezikovno politiko 2021–2025 (žal resolucije za novo
obdobje še nimamo) je izrecno zapisano: »Temeljni kodifikacijski
priročnik oziroma Slovenski pravopis skladno s tradicijo in dobro
prakso v sodelovanju z vsemi ustanovami s področja jezikovnega
načrtovanja potrjuje Slovenska akademija znanosti in umetnosti.
Podobno sodeluje tudi pri nastajanju vseh drugih temeljnih priročnikov
slovenskega jezika z normativnimi vsebinami.« Kdo bo novi pravopis
potrdil, če instituciji, ki ne najdeta skupnega jezika, ne bosta
vzpostavili sodelovanja? Gre namreč za normativne odločitve in
strokovno odgovornost – do same stroke in do uporabnikov temeljnega
jezikovnega priročnika, ki naj bi vplival na večjo kakovost pisnih
besedil v knjižnem jeziku.

Prvi posvet o slovenskem pravopisu sporoča, da potrebujemo izmenjavo
strokovnih mnenj, upoštevati moramo konstruktivno kritiko in
zagotoviti preverljivost postopkov – predstavitve niso dovolj,
slovenski pravopis potrebuje dialog.

Dr. Jožica Jožef Beg,
predsednica Zveze slovenskih slavističnih društev